Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Kmetom, ki se bodo odločili za partnersko kmetovanje, bodo v Mlinotestu pokrili strošek semena; če kmetje koruzo sejejo na najmanj treh hektarjih, jim pri odkupu že zagotavljajo plačilo v 30 dneh.
Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte

Splača se pridelovati ekološka ali klubska jabolka

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 2 min
24.10.2018  15:26  Dopolnjeno: 24.10.2018 15:38
O tržnih priložnostih v sadjarstvu je na 11. Agrobiznisovem posvetu govoril Matej Stopar s Kmetijskega inštituta Slovenije
Splača se pridelovati ekološka ali klubska jabolka
"Tržni sadjarji bodo letos morda imeli izgubo, saj so kmečki travniški sadovnjaki obilno obrodili, prodaja na drobno pa je za polovico manjša," pravi Matej Stopar s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Foto: Aleš Beno

Obveščaj me o novih člankih:  

Sadovnjaki so se s pet tisoč hektarjev, kolikor jih je bilo še pred desetimi leti, skrčili na štiri tisoč hektarjev. Prevladujejo jablane na 2.300 hektarjih, zmanjšujejo se nasadi breskev in hrušk, povečujejo pa se nasadi orehov, jagod, malin in ameriških borovnic. Kje so tržne niše, razlaga Matej Stopar s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Od 50 do 60 tisoč evrov za hektar jablan

Hektar novega intenzivnega nasada z mrežo proti toči stane 40 tisoč evrov. Dodatnih 10 tisoč evrov stane namakanje, ki je na prodnatih tleh nujno, 20 tisoč evrov pa naprednejši sistem za oroševanje in namakanje. Pol sadovnjakov že ima mrežo proti toči, manj pa namakanje.

Po statistiki, ki vključuje tudi mlade in slabše vzdrževane sadovnjake, v Sloveniji in EU povprečno pridelajo od 30 do 32 ton jabolk na hektar. Pri nasadu v polni rodnosti je povprečni pridelek 40 ton na hektar, na Južnem Tirolskem in ponekod pri nas pa več kot 50 ton na hektar, dodaja Stopar.

Odkupna cena nižja od lastne cene

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da mora sadjar jabolka prodati za 47 centov na kilogram, če jih pridela 30 ton na hektar, da si pokrije vse stroške pridelave. Tolikšna je lastna cena pridelave, ki pa je sadjarji letos zaradi poplave jabolk ne dosegajo.

Pridelek jabolk v EU raste zaradi večje pridelave na Poljskem, kjer sadijo nove nasade. Sadje je težko prodati. Poljska bo s trga umaknila 500 tisoč ton jabolk za predelavo po dvakrat višji ceni od tržne, s tem pa malo pomagala svojim sadjarjem. Naši na kaj takega ne morejo računati.

Kako nizke so cene jabolk, Matej Stopar ponazori na primeru 10-hektarskega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu. Letos so pridelali kar 450 ton jabolk. Navadno jih tretjina konča v prodaji na drobno, letos bodo imeli izgubo, ker so kmečki travniški sadovnjaki na veliko obrodili, prodaja na drobno pa je pol manjša.

Preusmeritev v pridelavo jagodičja, orehov ali lešnikov

V čem je prihodnost sadjarstva? Ena od tržnih niš je ekološka pridelava sadja, ki se splača, saj pridelajo manj jabolk, a jih prodajo po dvakrat višji ceni. Izberete lahko drugačne ali odpornejše sorte jabolk, pridelavo pa bi lahko povečali tudi s tako imenovanimi klubskimi jabolki, dodaja Matej Stopar. Namesto jablan pa priporoča ameriške borovnice, jagode ali orehe. Pri teh je vprašanje, ali lahko slovenski sadjarji konkurirajo turškim in romunskim pridelovalcem. »Razvoja sadjarstva ni brez državne podpore, denimo s sofinanciranjem zavarovalnih premij, nasadov in mrež proti toči, namakanja … Ekološka pridelava je že subvencionirana. Porabo lahko povečamo s promocijo lokalno pridelanega sadja,« še pravi Stopar.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Nedovoljene trgovinske prakse: kar je sporno za trgovce, ni sporno za vlado

Vlada se ne strinja, da so deli zakona o kmetijstvu neskladni z ustavo; ustavno sodišče bo pobudo trgovcev o (ne)ustavnosti obravnavalo...