Vnel se je boj za ptujske piščance, v katerega so Francozi vpletli še Šarčevo vlado Vnel se je boj za ptujske piščance, v katerega so Francozi vpletli še Šarčevo vlado Čeprav je ukrajinski MHP za prevzem Perutnine Ptuj ponudil največ in dobil že dovoljenja štirih regulatorjev, se vnema nov boj za nakup; mišice zdaj kaže neizbrani ponudnik, francoski LDC, ki k naložbi vabi celo slovensko državo
Lani smo bili najmanj samooskrbni s svežim sadjem in zelenjavo Lani smo bili najmanj samooskrbni s svežim sadjem in zelenjavo Prebivalec Slovenije je lani pojedel največ žit (121 kilogramov) in zelenjave (114 kilogramov) ter 93 kilogramov mesa, 72 kilogramov svežega sadja, 68 kilogramov krompirja, 12 kilogramov jajc, pet kilogramov riža in slab kilogram medu, v povprečju pa je popil 39 litrov vina.
Lovci ne smejo streljati volkov Lovci ne smejo streljati volkov Vlada bo odločala o predlogu odloka, ki do konca prihodnjega septembra predvideva odstrel 200 rjavih medvedov, volkov pa ne. Divjad in zveri naredijo največ škode kmetom na Kočevskem, Vipavskem, Notranjskem, Koprskem in na gorskih pašnikih na Gorenjskem.
Ukrajinski MHP poziva rejce Perutnine Ptuj, naj širijo vzrejne zmogljivosti  Ukrajinski MHP poziva rejce Perutnine Ptuj, naj širijo vzrejne zmogljivosti Rejci bi radi pisna zagotovila o dolgoročnem odkupu piščancev in nekoliko višjo ceno, z napovedanimi načrti prihodnjega novega lastnika pa so zadovoljni
Z zmanjšanjem živinoreje ne bomo rešili okolja Z zmanjšanjem živinoreje ne bomo rešili okolja Imamo le okoli 800 kvadratnih metrov njiv na prebivalca in 1.200 kvadratnih metrov pašnikov

(intervju) Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec: Za vsako kmetijsko panogo bomo določili 10-letne cilje

 

Več iz teme.

Kliknite na izbrani pojem:  
 
Čas branja: 9 min
07.11.2018  08:37  Dopolnjeno: 09.11.2018 11:25
Do marca 2019 bi rada pripravila izhodišča in finančne okvirje za strategijo razvoja kmetijstva, ki jo morajo konec prihodnjega leta oddati evropski komisiji v potrditev.
(intervju) Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec: Za vsako kmetijsko panogo bomo določili 10-letne cilje
"Kmalu bom v svojem kabinetu zaposlila nekoga, ki bo v vsem mandatu usklajeval pripravo strateškega načrta za skupno kmetijsko politiko po letu 2020. Ime bo znano v tednu dni," pravi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.
Foto: Jure Makovec

Več iz teme:  

Leto in pol se bomo večino časa ukvarjali s strategijo kmetijstva, na podlagi katere bomo po letu 2020 črpali evropska sredstva, pravi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Poiskali bodo primerne ukrepe za prave kmete, ki pridelujejo hrano za trg, in druge, ki kmetujejo za svoje potrebe, torej za samopreskrbo. Ker uvozimo veliko več hrane, kot je pridelamo, v kmetijstvu ne manjka izzivov. Enako je tudi v gozdarstvu, sploh po nedavnem neurju, ki je polomilo veliko drevja.

Konec oktobra je neurje z vetrom povzročilo veliko škode v gozdovih. Za odpravo škode imate 20 milijonov evrov iz programa za razvoj podeželja. Kako lahko lastniki gozdov pridejo do tega denarja in kakšno pomoč jim ponuja državno gozdarsko podjetje SiDG?

Takoj po neurju sem si ogledala škodo v gozdovih. Po prvih podatkih je bilo tokrat na območju Slovenj Gradca podrtega od 90 do sto tisoč kubičnih metrov drevja. Največ škode je v zasebnih gozdovih. Najprej moramo počakati natančnejšo oceno škode, ki jo pričakujem v kratkem, nato bomo dorekli ukrepe za sanacijo. Lastnikom gozdov bomo poskušali pomagati pri hitrejši sanaciji, saj v nasprotnem primeru lahko gozdove spomladi ogrozi tudi podlubnik. V programu za razvoj podeželja imamo ukrepe za odpravo škode in obnovo gozdov po naravnih nesrečah, denimo podporo za nakup sadilnega materiala in materiala za zaščito sadik. Poleg tega bo mogoče dobiti tudi podporo za ureditev gozdnih vlak, potrebnih za sanacijo gozdov. Za dodelitev sredstev bo objavljen javni razpis, na katerega se bodo upravičenci lahko prijavili.

SiDG ima za sečnjo in spravilo lesa najsodobnejše stroje in tehnologijo, ki je potrebna tudi za sanacijo gozdov na zahtevnih območjih na Koroškem. Tam bo ekipa SiDG konec novembra začela sanirati državne gozdove, z njimi se lahko zasebni lastniki gozdov dogovorijo za sodelovanje pri sečnji in spravilu poškodovanega lesa na zahtevnih terenih, pri čemer ni izključena tudi prodaja lesa.

Katere kmetijske panoge so najuspešnejše in katere v največjih težavah?

Sadjarstvo je letos najbolj v težavah, jabolk je preveč, zlasti slabše kakovosti, za katere ni odkupa. Velika ponudba manj kakovostnih jabolk znižuje ceno prvovrstnemu sadju, saj se eno in drugo znajde na istih trgovskih policah, cenovno razmerje pa se poruši. Podobne težave so letos tudi v vinarstvu, kjer se srečujemo z velikimi količinami grozdja in manjšim odkupom.

Boljše cene dosegajo živinoreja, mlekarstvo, čebelarstvo in hmeljarstvo, ki so perspektivnejše panoge. Mlekarske kmetije so se v zadnjih desetih letih močno tehnološko posodabljale, kar se kaže v 134-odstotni stopnji samooskrbe z mlečnimi izdelki. Zadovoljni smo tudi z govedorejo, nekoliko manj pa s prašičerejo, kjer je stopnja samooskrbe nizka, cene pa precej rastejo. Ena od najbolj razvitih in tehnološko naprednih panog je hmeljarstvo, izvozimo kar 99 odstotkov hmelja. Za letos podatkov še ni, lani pa so cene v kmetijstvu močno upadle glede na leto poprej in glede na predkrizno leto 2008, zlasti zaradi naravnih ujm, ki so najbolj zaznamovale pridelavo sadja in zelenjave ter čebelarstvo.

Kaj je rešitev za panoge, ki so na dnu?

Pri zelenjavi, sadju, žitu in prašičjem mesu imamo nizko stopnjo samooskrbe. Pridelovalci v teh panogah morajo bolje upravljati tveganja in se pred naravnimi ujmami zaščititi z moderno opremo, kot so mreže proti toči, namakanje in oroševanje. Potrebujejo tudi svetovanje, saj lahko z agrotehničnimi ukrepi izboljšajo pridelavo. Pridelovalce v teh panogah spodbujamo k povezovanju in organiziranemu nastopu na trgu. Nepovezanost sadjarjev je težava, saj drug drugemu zbijajo ceno. Prašičerejci so se povezali in skupaj pripravljajo nekatere ukrepe, tudi za zaščito pred afriško prašičjo kugo.

Ste za to, da bi vzpostavili demonstracijski center za nove tehnologije, kjer bi lahko študenti, kmetje in zadruge preizkusili nove tehnologije, kot so avtomatizirani rastlinjaki, raziskovalci pa bi tuje tehnologije prilagodili našemu podnebju?

Pri tehnološkem napredku nas čaka velik korak naprej. Našim kmetom manjka tega znanja, veliko prizadevanj bo za boljši prenos znanja in inovacij na kmetije. Brez tega ne bomo izboljšali samooskrbe in dohodkovnega stanja kmetij. Brez uvedbe novih tehnologij bomo ostali pri tradicionalnem družinskem kmetovanju, ki zahteva nadgradnjo. Težava je, da je veliko kmetijskih svetovalcev pred upokojitvijo, z mladimi svetovalci bomo to vrzel zapolnili. Do novih tehnologij za pridelavo hrane je še odpor, čeprav pozimi kupujemo uvoženo zelenjavo iz rastlinjakov.

Prednostne naloge, ki ste jih navedli pred začetkom mandata, so nadaljevanje Židanove politike. Se vam zdi dobra? Kakšen pečat v kmetijski politiki bi radi pustili?

Ne gre za nadaljevanje Židanove politike, temveč za prednostne naloge iz resolucije o strategiji razvoja kmetijstva 2014–2020. Ne bi bilo prav, da bi spreminjala cilje, ki so jih sprejeli vsi v kmetijstvu. Svoje usmeritve sem prilagodila resoluciji, saj se strinjam z večino ciljev iz tega dokumenta. Moje glavne naloge so izboljševanje starostne sestave in izobrazbe ljudi na kmetijah, tehnološka prenova in inovacije. Tehnološki napredek z digitalizacijo bo eden od poudarkov v prihodnji finančni perspektivi …

Čemu še boste dali prednost?

Poleg že omenjenih nalog bo v ospredju tudi spopadanje s podnebnimi spremembami. Velik izziv je tudi izboljšanje posestne sestave, tako s povečanjem velikosti kmetij kot z mladimi gospodarji. Skupna kmetijska politika po letu 2020 govori o pravem kmetu, kar pomeni, da moramo ločevati kmete, ki pridelujejo hrano za trg, od drugih, ki kmetujejo za samopreskrbo in jih z ukrepi ne gre siliti v to, da bi kmetijo opustili ali prodali. Za ene in druge bomo poiskali primerne ukrepe. Brez takšnih sprememb, ki bodo za nekatere boleče, ne bomo povečali ne samooskrbe ne učinkovitosti kmetovanja. Nujne so tudi birokratske poenostavitve in razbremenitve na vseh področjih. Kontrole porabljenih podpor morajo biti bolj življenjske …

Ljudje na podeželju ostanejo, če deluje javni prevoz, imajo dostop do zdravstva in šol … Zato bodo ukrepe oblikovali v sodelovanju z drugimi ministrstvi in evropskim socialnim skladom. Radi bi tudi izboljšali odnose v prehranski verigi, smo pred imenovanjem novega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano … Poleg skrbi za državne gozdove je nujno tudi izboljšanje gozdno-lesne verige, za kar bomo skupaj z gospodarskim ministrstvom naredili nekaj korakov.

Kako boste omogočili, da bodo javne ustanove kupovale 40 odstotkov hrane iz lokalne pridelave, kar ste uvrstili med svoje prednostne naloge? Ljubljanski vrtci lahko za otroka porabijo slabih 39 evrov na mesec, zagotavljajo pa jim štiri obroke na dan. Kako boste zagotovili več denarja za hrano in poenostavili postopke?

Po evropski zakonodaji že lahko 20 odstotkov hrane naročijo pri lokalnih dobaviteljih. Ker je ta delež premajhen, na evropski ravni že tečejo aktivnosti, da bi ga povečali. Dokler ne bo te zakonske spremembe, bomo spodbujali javne ustanove, da brez mimo javnega naročila z naročilnico ali pogodbo prek izločenih sklopov kupovale lokalno hrano neposredno pri ponudniku. Paziti morajo, da vrednost posameznega izločenega sklopa ne preseže 80 tisoč evrov. Te možnosti javne ustanove ne izkoristijo dovolj, čeprav lahko prek izločenih sklopov nabavijo do 40 odstotkov lokalne hrane.

Je treba spremeniti politiko subvencioniranja hrane v javnih ustanovah in povečati njihov proračun za hrano?

O tem bomo govorili z ministrstvom za šolstvo. Otroke in starše bomo obveščali o prednostih lokalne hrane, da bi je bilo več tudi na domači mizi.

Ste za to, da bi predelavo grozdja v vino uvrstili med dopolnilne dejavnosti na kmetiji?

To je že dolgo žgoča tema. Predlog, da bi morali vsi, ki imajo najmanj 0,2 hektarja vinogradov in delajo vino, obvezno prijaviti dopolnilno dejavnost predelave, je konec septembra dala Vinska družba Slovenije. Drugi temu nasprotujejo, denimo kmetijsko-gozdarska zbornica, Vinis … Vinogradništvo je zelo razdrobljeno, zato se bojimo, da bi zlasti v severovzhodni Sloveniji malo vinogradniki opuščali vinograde. Po mojem mnenju je bolje vinogradnikom omogočiti, da lahko iz svojega vinorodnega okoliša dokupijo grozdje.

V marsikateri kmetijski panogi pogrešajo konkretne razvojne cilje, denimo koliko sadovnjakov in vinogradov bi radi imeli čez deset let. Boste pripravili tako podrobne načrte?

Intenzivno se začenjamo ukvarjati s skupno kmetijsko politiko po letu 2020. EU je postavila osnovne okvirje. Začetne uredbe smo septembra že sprejeli. Vsaka država članica bo oblikovala svoj strateški načrt, da bo z ukrepi izpolnila tri osnovne in devet bolj specifičnih ciljev, ki jih je predpisala evropska komisija. Pred prazniki smo imeli prvi sestanek z deležniki o tem, kako bomo prišli do strateškega načrta. Lotili se bomo priprave nove resolucije o strategiji razvoja kmetijstva, ki bo splošen dokument, v okviru resolucije ali strategije pa bomo določili podrobne cilje za vsako kmetijsko panogo posebej. Resolucija bo podlaga za črpanje evropskega denarja v letih 2021–2027, konkretni cilji pa bodo opredeljeni v strateškem načrtu. Tudi zdajšnji ukrepi so večinoma dobri, pogrešam pa ciljno usmerjenost. Če si postavimo cilje, bomo videli, kako jih z ukrepi izpolnjujemo. To bo od nas zahtevala evropska komisija, saj bo treba vsak odhodek pojasniti s kazalniki učinka. Prvi korak bo določitev konkretnih panožnih ciljev v strateškem načrtu, ki mu bo sledil jasen akcijski načrt.

Kmalu bom v svojem kabinetu zaposlila nekoga, ki bo v vsem mandatu usklajeval pripravo strateškega načrta za skupno kmetijsko politiko po letu 2020. Ime bo znano v tednu dni. Na kmetijskem ministrstvu smo sestavili štiri delovne skupine za področja, ki bodo v prihodnji skupni kmetijski politiki najpomembnejša (za podnebne spremembe in varovanje okolja, za prave kmete, za mlade in krovno skupino, ki bo usmerjala ukrepe za doseganje ciljev na teh področjih).

Kdaj bo pripravljen osnutek strateškega načrta za skupno kmetijsko politiko po letu 2020?

Do januarja 2019 bomo pripravili izhodišča za resolucijo. Vzporedno z resolucijo bomo pripravljali strategijo. Do marca 2019 bi radi imeli izhodišča in finančne okvirje za strategijo razvoja kmetijstva, ki jo moramo konec prihodnjega leta oddati evropski komisiji v potrditev. Vmes bodo evropske volitve, lahko pride do zamika, če bo nova evropska komisija, ki bo sestavljena prihodnjo jesen, posegla v izhodišča našega strateškega načrta. Analizo stanja v kmetijstvu smo v okviru ciljnega raziskovalnega projekta že pridobili, na podlagi analize SWOT pa bomo med letom razvijali cilje in ukrepe.

Bodo vinarji res izgubili podporo za prodor na tretje trge in trženje? Ta podpora jim veliko pomeni, izvoz veliko stane, a so postopki tako zbirokratizirani, da si želijo poenostavitve.

Ta ukrep ostaja. Za vinarstvo in čebelarstvo bo v prihodnji finančni perspektivi na voljo 38,5 milijona evrov iz nacionalne ovojnice.

Kako bi radi podprli žagarje in lesarje? Kako gledate na to, da so nekatere žage, ki so povečale svoje zmogljivosti, s triletno pogodbo od SiDG dobile manj hlodovine iz državnih gozdov kot prej, ko so ga odkupovale od koncesionarjev? Po drugi strani pa so veliko tega lesa zagotovili škotski družbi BSW, ki napoveduje največjo žago na Gomilskem?

Prej kot o reviziji triletnih pogodb o dobavi hlodovine iz državnih gozdov razmišljamo o tem, da jim zagotovimo večji dostop do tega lesa. Z okoli 28 milijoni evrov že spodbujamo naložbe v predindustrijsko predelavo lesa. Veliko se govori o poslovanju SiDG, po pregledu njihovih poročil nismo ugotovili nepravilnosti, ki bi zahtevale revizijo poslovanja. Gozdno-lesni verigi namenjamo veliko pozornosti. Državni sekretar za gozdarstvo Jože Podgoršek ima nalogo, da pregleda stanje in optimizira delovanje v gozdnem in lesnem delu. Z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom sva že govorila o vzpostavitvi projektne skupine, ki bo intenzivirala razvojne ukrepe v lesarstvu.

Lani se je ustavilo spreminjanje politike o kmetijskih zemljiščih. Po enem od predlogov so kmetijskim podjetjem hoteli najem kmetijske zemlje od državnega sklada kmetijskih zemljišč omejiti na sto hektarjev, da bi kmetje dobili več zemlje. Ali to tudi vi podpirate? Kdo naj ima prednost pri zakupu kmetijskih zemljišč, kmetije ali podjetja?

Ne verjamem v konsenz o novi politiki kmetijskih zemljišč. Lotili smo se projekcij za različne scenarije, nekaj načrtov o spremembi te politiki že imamo, a je o njih še prehitro govoriti. Spremenili bomo zakon o kmetijskih zemljiščih. Spremembe ne bodo revolucionarne, z manjšimi posegi, kot so krajše najemne dobe in prednajemne pravice, lahko spremenimo razpolaganje s kmetijskimi zemljišči. Najprej si moramo določiti cilje za 20 let, potem pa načrtovati spremembe in ukrepe.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Na pomoč, jabolk je preveč, kako jih prodati za dobro ceno 16

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo razpis, ki novoustanovljenim organizacija in skupinam pridelovalcev prvih pet let zagotavlja denarno...

AGROBIZ
Novice
Novice Tuš s prodajo zelenjave nepravilnih oblik zmanjšuje zavržke hrane 17

Takšno zelenjavo in sadje s slovenskih kmetij ponujajo pod imenom Naravno drugačni

AGROBIZ
Novice
Novice Tako se s sadjarstvom preživlja majhna kmetija Jelina iz Brd

Na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige, ki jih štirikrat na teden prodajajo v...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Sadjarji iščejo rešitev v promoviranju svojega sadja in upajo na rast prodaje

Z vključevanjem v shemo Izbrana kakovost in promocijo bi radi povečali prepoznavnost in prodajo lokalno pridelanega sadja

AGROBIZ
Novice
Novice Z zmanjšanjem živinoreje ne bomo rešili okolja 13

Imamo le okoli 800 kvadratnih metrov njiv na prebivalca in 1.200 kvadratnih metrov pašnikov

AGROBIZ
Novice
Novice Evropsko računsko sodišče neizprosno nad načrt Bruslja za reformo SKP

Predlogom evropske komisije za reformo skupne kmetijske politike (SKP) evropsko računsko sodišče, milo rečeno, očita nedodelanost