Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh
Komentar

Z zmanjšanjem živinoreje ne bomo rešili okolja

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
živinoreja   dodaj
Aljoša... dodaj
Marko Višnar dodaj
Farme Ihan dodaj
 
Čas branja: 2 min
12.11.2018  08:36  Dopolnjeno: 12.11.2018 08:51
Imamo le okoli 800 kvadratnih metrov njiv na prebivalca in 1.200 kvadratnih metrov pašnikov

Obveščaj me o novih člankih:  

Z obilo simpatijami sem prebral komentar dr. Aljoše Valentinčiča na temo stroškov, ki jih človeštvo naredi Zemlji z uživanjem mesa. Duhovit komentar, ki bi ga podobno iskriv pisec lahko napisal za marsikatero področje našega življenja, od prehoda na električne avtomobile, pa do okoljskega vpliva reklamnih publikacij, ki dnevno polnijo naše poštne nabiralnike.

Meso ni najbolj razvraten onesnaževalec okolja

Razumljivo je, da s širšim vedenjem narašča tudi skrb, kako se bo odvila prihodnost, če sedanjim pretiravanjem razvitega Zahoda ne bomo nadeli okoljskih omejitev. Med temi hrana, ali če hočete meso, ni najbolj razvraten onesnaževalec. Če že je velik, pa je obenem tudi tako elementaren, da bi bilo bolj smiselno ozreti se na tiste, ki se jim laže odpovemo.

Živinoreja prispeva trikrat manj emisij toplogrednih plinov kot transport

Po podatkih Kmetijskega Inštituta, ki v Sloveniji uradno spremlja emisije v okolje, živinoreja prispeva trikrat manjše količine C02 kot pa transport. Torej bi, če bi se začeli v avtih večinsko voziti po trije potniki namesto enega (kamione pa dajali na vlake), ta dva škodljiva vira po pomembnosti šele izenačili.

Pa vendar: nisem zagovornik preobjedanja z mesom, saj med vsemi pravili na tem svetu menda najbolj dosledno drži tisto, da je vsako pretiravanje, pa naj bo s še tako dobrimi in koristnimi stvarmi, ali dejanji, lahko le škodljivo. Rad bi pa opozoril, na drobno neznanko, ki jo je dr. Valentinčič sicer omenil, vendar mu njene vrednosti v enačbi ni uspelo upoštevati.

Njiv je premalo

Gre za to, da v Sloveniji razpolagamo le s približno 800 kvadratnimi metri njivskih površin na prebivalca, več kot 1.200 kvadratnih metrov pa predstavljajo travniki in pašniki, ki jih ni mogoče racionalno izkoriščati za kaj drugega kot za živinorejo. Ne smemo pozabiti, da je izkoriščanje živali kot posrednika pri pretvarjanju manj kakovostnih rastlinskih beljakovin v bolj prebavljive živalske, pravzaprav eden ključnih trikov naših davnih prednikov, ki jim je omogočil da so sestopili z dreves in zavladali svetu. Seveda je to v sodobnih očeh nepomembno in kruto, vendar, če govorimo o situaciji ko hrane primanjkuje, postanejo ti pridevniki povsem brez teže.

Preobrat v veganstvo je zgolj teoretičen

Poleg tega je Slovenija že danes pomembno odvisna od uvoza rastlinske hrane, saj jo naravne razmere bolj usmerjajo v živinorejo, tako kot Mongole in Inuite, ki brez izkoriščanja živali ne bi mogli preživeti. Opuščanje pridelave domače (žal, živalske) hrane, na strmih, ali kamnitih območjih, ne bi pomenilo olajšanja v preskrbi z rastlinsko hrano. Sodoben človek tudi ni pretirano zagret porabnik tradicionalnih poljščin, ki so hranile mnoge generacije naših prednikov, zato je tak preobrat, brez hude prisile, lahko le zelo teoretičen.

Ne smemo pozabiti, da je v globalnem svetu, poleg povpraševanja, ključna tudi cena, zato bi se le težko izognili temu, da bi preko morja uvažali vse več soje, žit, oreščkov, sadja in še marsičesa, kar bi bil razumski nesmisel, kot je to, da se Ljubljančani grejemo s premogom iz Indonezije. Kako vzdržne so lahko posledice takšnih »racionalizacij«, si le težko zamislimo. Končno je vsaj ekonomistom jasno, da s prekomorsko hrano ne moremo dolgo vzdržati, zato bomo verjetno še naprej morali vsako leto »pojesti kakšno NLB«, pa kaj za to, saj zdaj tako ni več v naši lasti.

* Marko Višnar je nekdanji generalni direktor skupine Farme Ihan.



AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...