Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.
38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne 38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne Lani je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane, kar je manj kot predlani, a za desetino več kot leta 2011.
Komentar

Z zmanjšanjem živinoreje ne bomo rešili okolja

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 2 min
12.11.2018  08:36  Dopolnjeno: 12.11.2018 08:51
Imamo le okoli 800 kvadratnih metrov njiv na prebivalca in 1.200 kvadratnih metrov pašnikov

Obveščaj me o novih člankih:  

Z obilo simpatijami sem prebral komentar dr. Aljoše Valentinčiča na temo stroškov, ki jih človeštvo naredi Zemlji z uživanjem mesa. Duhovit komentar, ki bi ga podobno iskriv pisec lahko napisal za marsikatero področje našega življenja, od prehoda na električne avtomobile, pa do okoljskega vpliva reklamnih publikacij, ki dnevno polnijo naše poštne nabiralnike.

Meso ni najbolj razvraten onesnaževalec okolja

Razumljivo je, da s širšim vedenjem narašča tudi skrb, kako se bo odvila prihodnost, če sedanjim pretiravanjem razvitega Zahoda ne bomo nadeli okoljskih omejitev. Med temi hrana, ali če hočete meso, ni najbolj razvraten onesnaževalec. Če že je velik, pa je obenem tudi tako elementaren, da bi bilo bolj smiselno ozreti se na tiste, ki se jim laže odpovemo.

Živinoreja prispeva trikrat manj emisij toplogrednih plinov kot transport

Po podatkih Kmetijskega Inštituta, ki v Sloveniji uradno spremlja emisije v okolje, živinoreja prispeva trikrat manjše količine C02 kot pa transport. Torej bi, če bi se začeli v avtih večinsko voziti po trije potniki namesto enega (kamione pa dajali na vlake), ta dva škodljiva vira po pomembnosti šele izenačili.

Pa vendar: nisem zagovornik preobjedanja z mesom, saj med vsemi pravili na tem svetu menda najbolj dosledno drži tisto, da je vsako pretiravanje, pa naj bo s še tako dobrimi in koristnimi stvarmi, ali dejanji, lahko le škodljivo. Rad bi pa opozoril, na drobno neznanko, ki jo je dr. Valentinčič sicer omenil, vendar mu njene vrednosti v enačbi ni uspelo upoštevati.

Njiv je premalo

Gre za to, da v Sloveniji razpolagamo le s približno 800 kvadratnimi metri njivskih površin na prebivalca, več kot 1.200 kvadratnih metrov pa predstavljajo travniki in pašniki, ki jih ni mogoče racionalno izkoriščati za kaj drugega kot za živinorejo. Ne smemo pozabiti, da je izkoriščanje živali kot posrednika pri pretvarjanju manj kakovostnih rastlinskih beljakovin v bolj prebavljive živalske, pravzaprav eden ključnih trikov naših davnih prednikov, ki jim je omogočil da so sestopili z dreves in zavladali svetu. Seveda je to v sodobnih očeh nepomembno in kruto, vendar, če govorimo o situaciji ko hrane primanjkuje, postanejo ti pridevniki povsem brez teže.

Preobrat v veganstvo je zgolj teoretičen

Poleg tega je Slovenija že danes pomembno odvisna od uvoza rastlinske hrane, saj jo naravne razmere bolj usmerjajo v živinorejo, tako kot Mongole in Inuite, ki brez izkoriščanja živali ne bi mogli preživeti. Opuščanje pridelave domače (žal, živalske) hrane, na strmih, ali kamnitih območjih, ne bi pomenilo olajšanja v preskrbi z rastlinsko hrano. Sodoben človek tudi ni pretirano zagret porabnik tradicionalnih poljščin, ki so hranile mnoge generacije naših prednikov, zato je tak preobrat, brez hude prisile, lahko le zelo teoretičen.

Ne smemo pozabiti, da je v globalnem svetu, poleg povpraševanja, ključna tudi cena, zato bi se le težko izognili temu, da bi preko morja uvažali vse več soje, žit, oreščkov, sadja in še marsičesa, kar bi bil razumski nesmisel, kot je to, da se Ljubljančani grejemo s premogom iz Indonezije. Kako vzdržne so lahko posledice takšnih »racionalizacij«, si le težko zamislimo. Končno je vsaj ekonomistom jasno, da s prekomorsko hrano ne moremo dolgo vzdržati, zato bomo verjetno še naprej morali vsako leto »pojesti kakšno NLB«, pa kaj za to, saj zdaj tako ni več v naši lasti.

* Marko Višnar je nekdanji generalni direktor skupine Farme Ihan.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma

AGROBIZ
Novice
Novice Mercator je največja tržnica domače hrane

Letos so ponudbo domačih dobrot Radi imamo domače razširili z linijo ekoloških živil