Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.
38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne 38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne Lani je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane, kar je manj kot predlani, a za desetino več kot leta 2011.

Srbske kmetije se digitalizirajo z ameriško platformo Agremo

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 3 min
16.11.2018  12:57  Dopolnjeno: 16.11.2018 14:06
Zagotavljanje neprekinjene hladne verige je ena izmed najbolj kritičnih točk pri logistiki v kmetijstvu, največkrat se zalomi pri pridelovalcu in v manjših zasebnih trgovinah
Srbske kmetije se digitalizirajo z ameriško platformo Agremo
Droni snemajo njive, analiza fotografij pa pokaže, katere rastline dobro uspevajo in katere potrebujejo vodo ali hranila ali so jih napadle bolezni oziroma škodljivci.
Foto: Shutterstock

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

V Srbiji najnaprednejši pridelovalci hrane uporabljajo platformo Agremo, ki jim pove, na katerem delu njive rastline dobro uspevajo in kje potrebujejo dodatna hranila, vodo ali škropivo, da ne bo pridelek manjši od želenega.

Agremo je spletna platforma za štetje in spremljanje rasti rastlin. Uporablja brezpilotne letalnike (drone), ki preletavajo njive in snemajo, kako rastline rastejo. Program iz analize aerospektralnih fotografij ugotovi, katere rastline dobro in katere slabše uspevajo ter razloge za zaostanek pri rasti. O teh ugotovitvah program obvesti pridelovalca in mu svetuje, kaj lahko rastline okrepi in zmanjša izgubo pridelka, s tem pa se izogne manjšemu donosu pridelka na hektar. Pridelovalec izve, na katerih delih njive so rastline v stresu, zakaj rastline slabše uspevajo in kaj potrebujejo za boljšo rast. Te informacije dobi v poročilih, do katerih lahko dostopa na mobilnemu telefonu, tablici ali računalniku.

Platforma Agremo izvira iz Severne Amerike, kjer ima veliko uporabnikov. V Srbiji pa to platformo, ki je že prilagojena tamkajšnjim podnebnim razmeram, trži podjetje Logit. Vsako leto jo vpeljejo v tri ali štiri večja kmetijska gospodarstva, pravi Slobodan Antić s fakultete za organizacijske vede v Beogradu.

Kako preprečijo izgubo pridelka

Ena od Logitovih strank ima kmetijska zemljišča v Srbiji in Romuniji, ki jih je program razdelil na več razdelkov, v koledarju so označili, kdaj bodo z droni snemali posamezne razdelke. Na njivah s koruzo so denimo določili, v katerih tednih bodo šteli rastline in ocenili, ali so pod stresom, ker jim primanjkuje vode, hranil, so jih napadle bolezni ali škodljivci. Podatke analizira računalniški algoritem in za vsak razdelek navede število rastlin, v kakšen stanju so in kolikšen pridelek na hektar je pričakovati na vsakem delu. V enem izmed poročil je pridelovalec izvedel, da deset tisoč rastlin ne bo obrodilo in kolikšna bo izguba pridelka ter kako lahko izgubo prepreči. Drugo poročilo je pokazalo, da bo pridelek manjši, ker so pri gnojenju preskočili vsako osmo vrsto …

»Pridelovalci so presenečeni nad zanesljivostjo podatkov iz poročil in preprosto uporabo platforme Agremo, ki poveča učinkovitost kmetovanja ter znižuje stroške škropljenja in gnojenja s tem, da jim natančno pove, na katere dele njiv je treba kaj nanesti, da bo rast optimalna,« pravi Slobodan Antić.

Srbsko kmetijstvo je zacvetelo, ko se jim je odprl ruski trg

Po njegovih besedah je srbsko kmetijstvo zaživelo pred nekaj leti, ko se jim je za pridelke odprl ruski trg, kamor lahko iz Srbije izvažajo hrano brez carin. Da so za njihove potrebe pridelali hrano prave kakovosti, so vlagali v boljšo pridelavo in skladiščenje. Pri tem so nekateri začeli uporabljati tudi nove tehnologije, kot je platforma Agremo, a večina pridelovalcev v Srbiji se še vedno ne zaveda nujnosti digitalizacije in prednosti novih tehnologij. »Vanje vlagajo in z njihovo pomočjo učinkoviteje pridelujejo hrano največji kmetijski kombinati, manjše kmetije pa še ne,« opaža Antić.

Tudi v Srbiji se pridelovalci pri prodaji premalo povezujejo

Srbski pridelovalci imajo podobne težave kot slovenski. »Srbija je druga največja pridelovalka malin na svetu, letos pa marsikateri pridelovalec malin ni prodal po ustrezni ceni. Težava je v tem, da so pridelovalci nepovezani in ne dosegajo večjih količin in boljše cene. Tisti, ki so se povezali in skupaj nastopajo na trgu, maline uspešno izvažajo, distributerji pa vlagajo v hladilnice. V Srbiji se je pridelava malin povečala, ker so denimo lani zanje iztržili dobro ceno. Zaradi velike ponudbe in neorganiziranega trženja pa je cena letos upadla pod evro za kilogram, tako da so nekateri pridelovalci imeli velike težave. Na državni ravni ni strategije o ciljih v posameznih kmetijskih panogah, to je glavna težava poleg premalo konkurenčne pridelave in preslabo organizirane prodaje pridelkov,« našteva Antić.

Težave z zagotavljanjem neprekinjene hladne verige

Na podlagi izkušenj s skladiščenjem in logistiko sadja in zelenjave za eno izmed trgovskih verig s 165 prodajnimi mesti v Srbiji sogovornik opaža, da je ohranjanje kakovosti svežih pridelkov največja težava. »Ko v vsej verigi od kmeta do kupca ne zagotovite neprekinjene hladne verige, se kakovost izgublja in cena upada,« dodaja. Zagotavljanje neprekinjene hladne verige ni težava med prevozom, temveč pri pridelovalcu od trenutka, ko sadje ali zelenjavo pobere in dokler ne pride v ohlajeno vozilo.

Druga kritična točka so zasebne trgovine na drobno, ki na policah ponujajo denimo jabolka zraven banan, kar je nesprejemljivo, ali kjer sveže sadje ni na ustrezni temperaturi in se hitreje kvari, tako da je več zavržkov. »Svežih jagod ne hranijo v hladilniku, ampak na polici na sobni temperaturi. Ko jih kupec kupi, že lahko vsebujejo bakterije,« opozarja Slobodan Antić.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma

AGROBIZ
Novice
Novice Mercator je največja tržnica domače hrane

Letos so ponudbo domačih dobrot Radi imamo domače razširili z linijo ekoloških živil