Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

Srbske kmetije se digitalizirajo z ameriško platformo Agremo

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 3 min
16.11.2018  12:57  Dopolnjeno: 16.11.2018 14:06
Zagotavljanje neprekinjene hladne verige je ena izmed najbolj kritičnih točk pri logistiki v kmetijstvu, največkrat se zalomi pri pridelovalcu in v manjših zasebnih trgovinah
Srbske kmetije se digitalizirajo z ameriško platformo Agremo
Droni snemajo njive, analiza fotografij pa pokaže, katere rastline dobro uspevajo in katere potrebujejo vodo ali hranila ali so jih napadle bolezni oziroma škodljivci.
Foto: Shutterstock

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

V Srbiji najnaprednejši pridelovalci hrane uporabljajo platformo Agremo, ki jim pove, na katerem delu njive rastline dobro uspevajo in kje potrebujejo dodatna hranila, vodo ali škropivo, da ne bo pridelek manjši od želenega.

Agremo je spletna platforma za štetje in spremljanje rasti rastlin. Uporablja brezpilotne letalnike (drone), ki preletavajo njive in snemajo, kako rastline rastejo. Program iz analize aerospektralnih fotografij ugotovi, katere rastline dobro in katere slabše uspevajo ter razloge za zaostanek pri rasti. O teh ugotovitvah program obvesti pridelovalca in mu svetuje, kaj lahko rastline okrepi in zmanjša izgubo pridelka, s tem pa se izogne manjšemu donosu pridelka na hektar. Pridelovalec izve, na katerih delih njive so rastline v stresu, zakaj rastline slabše uspevajo in kaj potrebujejo za boljšo rast. Te informacije dobi v poročilih, do katerih lahko dostopa na mobilnemu telefonu, tablici ali računalniku.

Platforma Agremo izvira iz Severne Amerike, kjer ima veliko uporabnikov. V Srbiji pa to platformo, ki je že prilagojena tamkajšnjim podnebnim razmeram, trži podjetje Logit. Vsako leto jo vpeljejo v tri ali štiri večja kmetijska gospodarstva, pravi Slobodan Antić s fakultete za organizacijske vede v Beogradu.

Kako preprečijo izgubo pridelka

Ena od Logitovih strank ima kmetijska zemljišča v Srbiji in Romuniji, ki jih je program razdelil na več razdelkov, v koledarju so označili, kdaj bodo z droni snemali posamezne razdelke. Na njivah s koruzo so denimo določili, v katerih tednih bodo šteli rastline in ocenili, ali so pod stresom, ker jim primanjkuje vode, hranil, so jih napadle bolezni ali škodljivci. Podatke analizira računalniški algoritem in za vsak razdelek navede število rastlin, v kakšen stanju so in kolikšen pridelek na hektar je pričakovati na vsakem delu. V enem izmed poročil je pridelovalec izvedel, da deset tisoč rastlin ne bo obrodilo in kolikšna bo izguba pridelka ter kako lahko izgubo prepreči. Drugo poročilo je pokazalo, da bo pridelek manjši, ker so pri gnojenju preskočili vsako osmo vrsto …

»Pridelovalci so presenečeni nad zanesljivostjo podatkov iz poročil in preprosto uporabo platforme Agremo, ki poveča učinkovitost kmetovanja ter znižuje stroške škropljenja in gnojenja s tem, da jim natančno pove, na katere dele njiv je treba kaj nanesti, da bo rast optimalna,« pravi Slobodan Antić.

Srbsko kmetijstvo je zacvetelo, ko se jim je odprl ruski trg

Po njegovih besedah je srbsko kmetijstvo zaživelo pred nekaj leti, ko se jim je za pridelke odprl ruski trg, kamor lahko iz Srbije izvažajo hrano brez carin. Da so za njihove potrebe pridelali hrano prave kakovosti, so vlagali v boljšo pridelavo in skladiščenje. Pri tem so nekateri začeli uporabljati tudi nove tehnologije, kot je platforma Agremo, a večina pridelovalcev v Srbiji se še vedno ne zaveda nujnosti digitalizacije in prednosti novih tehnologij. »Vanje vlagajo in z njihovo pomočjo učinkoviteje pridelujejo hrano največji kmetijski kombinati, manjše kmetije pa še ne,« opaža Antić.

Tudi v Srbiji se pridelovalci pri prodaji premalo povezujejo

Srbski pridelovalci imajo podobne težave kot slovenski. »Srbija je druga največja pridelovalka malin na svetu, letos pa marsikateri pridelovalec malin ni prodal po ustrezni ceni. Težava je v tem, da so pridelovalci nepovezani in ne dosegajo večjih količin in boljše cene. Tisti, ki so se povezali in skupaj nastopajo na trgu, maline uspešno izvažajo, distributerji pa vlagajo v hladilnice. V Srbiji se je pridelava malin povečala, ker so denimo lani zanje iztržili dobro ceno. Zaradi velike ponudbe in neorganiziranega trženja pa je cena letos upadla pod evro za kilogram, tako da so nekateri pridelovalci imeli velike težave. Na državni ravni ni strategije o ciljih v posameznih kmetijskih panogah, to je glavna težava poleg premalo konkurenčne pridelave in preslabo organizirane prodaje pridelkov,« našteva Antić.

Težave z zagotavljanjem neprekinjene hladne verige

Na podlagi izkušenj s skladiščenjem in logistiko sadja in zelenjave za eno izmed trgovskih verig s 165 prodajnimi mesti v Srbiji sogovornik opaža, da je ohranjanje kakovosti svežih pridelkov največja težava. »Ko v vsej verigi od kmeta do kupca ne zagotovite neprekinjene hladne verige, se kakovost izgublja in cena upada,« dodaja. Zagotavljanje neprekinjene hladne verige ni težava med prevozom, temveč pri pridelovalcu od trenutka, ko sadje ali zelenjavo pobere in dokler ne pride v ohlajeno vozilo.

Druga kritična točka so zasebne trgovine na drobno, ki na policah ponujajo denimo jabolka zraven banan, kar je nesprejemljivo, ali kjer sveže sadje ni na ustrezni temperaturi in se hitreje kvari, tako da je več zavržkov. »Svežih jagod ne hranijo v hladilniku, ampak na polici na sobni temperaturi. Ko jih kupec kupi, že lahko vsebujejo bakterije,« opozarja Slobodan Antić.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.