Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh
Letos bo dobro leto za pridelovalce oljk in žita Letos bo dobro leto za pridelovalce oljk in žita Tako kažejo spomladanske napovedi za kmetijske trge v Evropski uniji, ki jih je v sredo objavila evropska komisija
KGZS: zaradi letošnje prepovedi odstrela 175 medvedov jih bo v prihodnje treba odvzeti še več  KGZS: zaradi letošnje prepovedi odstrela 175 medvedov jih bo v prihodnje treba odvzeti še več Z delno ugoditvijo tožbi okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green je upravno sodišče negativno presenetilo kmetijsko-gozdarsko zbornico KGZS, ki opozarja, da bo število medvedov zraslo, s tem pa tudi nevarnost, da napadejo ljudi
Vlada bo še enkrat odločala o odvzemu rjavega medveda Vlada bo še enkrat odločala o odvzemu rjavega medveda Upravno sodišče je delno ugodilo tožbi okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green proti državi v primeru načrtovanega odstrela medvedov. Odpravilo je prilogo odloka, v kateri sta določena število in prostorska razporeditev odvzema medvedov iz narave za obdobje do 30. septembra letos.

Žage bodo letos imele lepe bilance

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
gozdarstvo   dodaj
Lesna dodaj
Jože Prikeržnik dodaj
Igor Milavec dodaj
Gospodarska... dodaj
 
Čas branja: 4 min
16.11.2018  16:37  Dopolnjeno: 19.11.2018 08:15
Žage so v gozdno-lesni verigi najslabše razvite, z vsemi napovedanimi naložbami bodo povečanle svoje zmogljivosti za predelavo več kot milijon kubičnih metrov lesa na leto
Žage bodo letos imele lepe bilance
"Pol sveta ima les in pol ga nima. Slovenski les je eden najbolj kakovostnih, tega se premalo zavedamo," pravi Kaja Zoran iz družinskega žagarskega podjetja Solis Straža, ki se s petimi milijoni evrov digitalizira, letni razrez lesa pa bodo z novo opremo do petkrat povečali.

Obveščaj me o novih člankih:  

Lesno predelovalna industrija je v zadnjih dveh letih naredila velik preskok. Prihodki so se povečali z 900 milijonov na 1,3 milijarde evrov, pravi Jože Prikeržnik, generalni direktor direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu. Predlanskim je letna vrednost naložb zrasla s 66 milijonov na 112 milijonov evrov, četrtina tega denarja je šla v povečevanje in posodabljanje žag, spomni Igor Milavec, direktor združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS.

Solis Straža bo razžagal petkrat več lesa

Družinska žaga Solis Straža vlaga v digitalizacijo in enako dobro opremo, kot jo imajo avstrijske žage. Letni razrez bodo tako povečali s 30 tisoč na sto tisoč do 150 tisoč kubičnih metrov hlodovine. »Vlagamo v sortirnico hlodovine, kjer bo vsak hlod digitalno izmerjen in sortiran, da bo našel kupca. Iz slabe hlodovine ne moreš delati dobrih izdelkov, iz dobre hlodovine pa bi bilo škoda delati slabe izdelke. Kupili smo tudi avtomatski robilnik desk, kjer bo skener poslikal deske in jih na podlagi naročila razrezal na želeno debelino in širino,« pravi Kaja Zoran, vodja prodaje v Solisu Straža.

Pet milijonov evrov vlagajo v digitalizacijo

»Avstrijske žage, kot so Hasslacher, Binderholz in Pfeifer, so v 50 letih zrasle v velike žage, v Sloveniji pa imajo žage 30-letno tradicijo in zato manjše zmogljivosti. Žagarstvo je panoga, ki zahteva veliko denarja, akumulacija denarja za tako veliko naložbo, kot je naša, traja dolgo časa, pri nas 28 let,« dodaja Kaja Zoran. Lani je Solis Straža ustvaril dobre tri milijone evrov prihodkov, investirajo pa pet milijonov evrov. Za naložbo so namenili lastna sredstva in pridobili bančno financiranje, vse brez subvencij.

Pol sveta ima les, pol ga nima

»Pol sveta ima les, polovica ga nima. Najti je treba tisti trg, ki si lahko tvoj les privošči, da žaga preživi in da prava deska pride do pravega kupca,« dodaja sogovornica. Žagan les izvažajo v več kot 20 držav po svetu. Zaradi trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko se spreminjajo trgovinski tokovi. »Slovenski les je eden najboljših, če ne najboljši na svetu, mi pa to premalo izkoriščamo,« še pravi Kaja Zoran.

Slovenskega lesa je dovolj

Pred krizo smo izvozili 700 tisoč kubičnih metrov žagarske hlodovine in 500 tisoč kubičnih metrov celuloznega lesa. Z načrtovanimi naložbami bomo zmogljivosti žag tako povečali, da bomo lahko predelali ves slovenski les, posek pa povečali.

V gozdovih je za zmogljivejše žage dovolj lesa. »Zaloga lesa iglavcev presega 150 milijonov kubičnih metrov,« ponazarja Mitja Piškur z Gozdarskega inštituta Slovenije. Dodaja, da so »vse načrtovane domače in tuje naložbe v žage in večjo predelavo lesa pomembne. Slovenija je na repu držav EU pri izkoriščanju hlodovine iglavcev«. Ocenjuje, da za predelavo okroglega lesa prihajajo boljši časi, saj se celotna gozdno-lesna veriga krepi.

Zmanjšal se bo uvoz lesa za montažne hiše in druge izdelke

To je dobra novica tudi za podjetja, kot je Marles, ki živijo od lesenih izdelkov. »Večino konstrukcijskega lesa in lesenih polizdelkov za hiše uvažamo. Imamo svoj obrat za sušenje in lepljenje lesa, ki ga naši tekmeci v Sloveniji nimajo, kar pomeni, da uvažajo več kot 70 odstotkov polizdelkov za montažne hiše. To kaže, da nam del gozdno-lesne verige manjka, a se premika na bolje,« pravi Bogdan Božec, direktor Marlesa. »Zdaj je pravi čas, da žage vlagajo tudi v predelavo lesa v zahtevnejše polizdelke, podpreti jih je treba s primerno zastavljenimi razpisi. Pogosto imamo tudi v tujini težave pri oskrbi z lesom, saj v naše hiše in druge izdelke vgrajujemo najkakovostnejši les,« dodaja Božec.

Žage so v gozdno-lesni verigi najslabše razvite

Ker so v gozdno-lesni verigi najslabše razvite žage, toliko hlodov iz slovenskih gozdov konča v tujini. Da bi žage razžagale in predelale več lesa, od države potrebujejo finančno podporo, opozarjajo v Slolesu, združenju 40 žagarjev in trgovcev z rezanim lesom, ki predelajo dobro polovico hlodovine v Sloveniji. Približno 82 odstotkov polizdelkov in končnih izdelkov od desk do stavnega pohištva in lesenih hiš člani Slolesa izvažajo v ZDA, Azijo, Afriko, na Japonsko in v arabske države, za Kitajsko pa so predragi.

Zdaj je odločilni trenutek za povečevanje žag

»Če država v prihodnjih treh letih ne bo izdatno podprla žag, bomo zamudili priložnost za oživitev gozdno-lesne verige, izvoza hlodov pa ne bomo zmanjšali. Domače žage morajo letos in prihodnje leto vložiti najmanj 30 milijonov evrov v povečanje svojih zmogljivosti. Dobrodošlo je, da ima SID banka 80 milijonov evrov za ugodna posojila s subvencionirano obrestno mero. Videli bomo, ali bodo podjetja ta denar lahko črpala ali bodo posojila komercialnih bank ugodnejša.« opozarja Edo Oblak, direktor Slolesa.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Emil Erjavec: smo pred največjim preobratom v kmetijstvu doslej 38

Čaka nas preobrat iz naroda jamračev v narod pozitivnih ljudi, ki se upajo lotiti sprememb; potrebujemo znanje, podjetnost in povezovanje

AGROBIZ
Novice
Novice Kako se bo spremenil promet s kmetijskimi zemljišči 8

Med spremembami, ki jih pri prodaji kmetijskih zemljišč predlaga kmetijsko ministrstvo, je tudi poenostavljena prodaja kmetijskih...

AGROBIZ
Novice
Novice Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo

Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Od romantike pri govedoreji do vzpona piščančereje in grozljivke pri prašičereji 2

Reportaža s posveta o živinoreji in mesnopredelovalni industriji

AGROBIZ
Novice
Novice Podjetja nasprotujejo spremembam pri upravljanju kmetijskih zemljišč

Skrbi jih zlasti uvedba maksimalnega zakupa kmetijskih zemljišč in nepodaljševanje zakupnih pogodb

OGLAS
AGROBIZ
Praktično pakiranje za ljubitelje narave

Topli pomladni dnevi kar kličejo po aktivnostih na prostem. Pikniki v dobri družbi, prvi izleti in družinska potepanja. Kmalu pa bodo na...

AGROBIZ
Novice
Novice Krškopoljski prašič: z boljšo rejo, predelavo in promocijo do kulinarične uspešnice 6

Marca se je končal evropski projekt Treasure, s katerim želijo obuditi krškopoljskega prašiča in 19 drugih avtohtonih, a...