Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.
38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne 38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne Lani je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane, kar je manj kot predlani, a za desetino več kot leta 2011.

Žage bodo letos imele lepe bilance

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 4 min
16.11.2018  16:37  Dopolnjeno: 19.11.2018 08:15
Žage so v gozdno-lesni verigi najslabše razvite, z vsemi napovedanimi naložbami bodo povečanle svoje zmogljivosti za predelavo več kot milijon kubičnih metrov lesa na leto
Žage bodo letos imele lepe bilance
"Pol sveta ima les in pol ga nima. Slovenski les je eden najbolj kakovostnih, tega se premalo zavedamo," pravi Kaja Zoran iz družinskega žagarskega podjetja Solis Straža, ki se s petimi milijoni evrov digitalizira, letni razrez lesa pa bodo z novo opremo do petkrat povečali.

Obveščaj me o novih člankih:  

Lesno predelovalna industrija je v zadnjih dveh letih naredila velik preskok. Prihodki so se povečali z 900 milijonov na 1,3 milijarde evrov, pravi Jože Prikeržnik, generalni direktor direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu. Predlanskim je letna vrednost naložb zrasla s 66 milijonov na 112 milijonov evrov, četrtina tega denarja je šla v povečevanje in posodabljanje žag, spomni Igor Milavec, direktor združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS.

Solis Straža bo razžagal petkrat več lesa

Družinska žaga Solis Straža vlaga v digitalizacijo in enako dobro opremo, kot jo imajo avstrijske žage. Letni razrez bodo tako povečali s 30 tisoč na sto tisoč do 150 tisoč kubičnih metrov hlodovine. »Vlagamo v sortirnico hlodovine, kjer bo vsak hlod digitalno izmerjen in sortiran, da bo našel kupca. Iz slabe hlodovine ne moreš delati dobrih izdelkov, iz dobre hlodovine pa bi bilo škoda delati slabe izdelke. Kupili smo tudi avtomatski robilnik desk, kjer bo skener poslikal deske in jih na podlagi naročila razrezal na želeno debelino in širino,« pravi Kaja Zoran, vodja prodaje v Solisu Straža.

Pet milijonov evrov vlagajo v digitalizacijo

»Avstrijske žage, kot so Hasslacher, Binderholz in Pfeifer, so v 50 letih zrasle v velike žage, v Sloveniji pa imajo žage 30-letno tradicijo in zato manjše zmogljivosti. Žagarstvo je panoga, ki zahteva veliko denarja, akumulacija denarja za tako veliko naložbo, kot je naša, traja dolgo časa, pri nas 28 let,« dodaja Kaja Zoran. Lani je Solis Straža ustvaril dobre tri milijone evrov prihodkov, investirajo pa pet milijonov evrov. Za naložbo so namenili lastna sredstva in pridobili bančno financiranje, vse brez subvencij.

Pol sveta ima les, pol ga nima

»Pol sveta ima les, polovica ga nima. Najti je treba tisti trg, ki si lahko tvoj les privošči, da žaga preživi in da prava deska pride do pravega kupca,« dodaja sogovornica. Žagan les izvažajo v več kot 20 držav po svetu. Zaradi trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko se spreminjajo trgovinski tokovi. »Slovenski les je eden najboljših, če ne najboljši na svetu, mi pa to premalo izkoriščamo,« še pravi Kaja Zoran.

Slovenskega lesa je dovolj

Pred krizo smo izvozili 700 tisoč kubičnih metrov žagarske hlodovine in 500 tisoč kubičnih metrov celuloznega lesa. Z načrtovanimi naložbami bomo zmogljivosti žag tako povečali, da bomo lahko predelali ves slovenski les, posek pa povečali.

V gozdovih je za zmogljivejše žage dovolj lesa. »Zaloga lesa iglavcev presega 150 milijonov kubičnih metrov,« ponazarja Mitja Piškur z Gozdarskega inštituta Slovenije. Dodaja, da so »vse načrtovane domače in tuje naložbe v žage in večjo predelavo lesa pomembne. Slovenija je na repu držav EU pri izkoriščanju hlodovine iglavcev«. Ocenjuje, da za predelavo okroglega lesa prihajajo boljši časi, saj se celotna gozdno-lesna veriga krepi.

Zmanjšal se bo uvoz lesa za montažne hiše in druge izdelke

To je dobra novica tudi za podjetja, kot je Marles, ki živijo od lesenih izdelkov. »Večino konstrukcijskega lesa in lesenih polizdelkov za hiše uvažamo. Imamo svoj obrat za sušenje in lepljenje lesa, ki ga naši tekmeci v Sloveniji nimajo, kar pomeni, da uvažajo več kot 70 odstotkov polizdelkov za montažne hiše. To kaže, da nam del gozdno-lesne verige manjka, a se premika na bolje,« pravi Bogdan Božec, direktor Marlesa. »Zdaj je pravi čas, da žage vlagajo tudi v predelavo lesa v zahtevnejše polizdelke, podpreti jih je treba s primerno zastavljenimi razpisi. Pogosto imamo tudi v tujini težave pri oskrbi z lesom, saj v naše hiše in druge izdelke vgrajujemo najkakovostnejši les,« dodaja Božec.

Žage so v gozdno-lesni verigi najslabše razvite

Ker so v gozdno-lesni verigi najslabše razvite žage, toliko hlodov iz slovenskih gozdov konča v tujini. Da bi žage razžagale in predelale več lesa, od države potrebujejo finančno podporo, opozarjajo v Slolesu, združenju 40 žagarjev in trgovcev z rezanim lesom, ki predelajo dobro polovico hlodovine v Sloveniji. Približno 82 odstotkov polizdelkov in končnih izdelkov od desk do stavnega pohištva in lesenih hiš člani Slolesa izvažajo v ZDA, Azijo, Afriko, na Japonsko in v arabske države, za Kitajsko pa so predragi.

Zdaj je odločilni trenutek za povečevanje žag

»Če država v prihodnjih treh letih ne bo izdatno podprla žag, bomo zamudili priložnost za oživitev gozdno-lesne verige, izvoza hlodov pa ne bomo zmanjšali. Domače žage morajo letos in prihodnje leto vložiti najmanj 30 milijonov evrov v povečanje svojih zmogljivosti. Dobrodošlo je, da ima SID banka 80 milijonov evrov za ugodna posojila s subvencionirano obrestno mero. Videli bomo, ali bodo podjetja ta denar lahko črpala ali bodo posojila komercialnih bank ugodnejša.« opozarja Edo Oblak, direktor Slolesa.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma

AGROBIZ
Novice
Novice Mercator je največja tržnica domače hrane

Letos so ponudbo domačih dobrot Radi imamo domače razširili z linijo ekoloških živil