Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Podjetje Zorn Plus je na evropskem razpisu SME Instrument dobilo 50 tisoč evrov subvencije
Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Tudi o tem aktualnem vprašanju smo govorili na 6. Agrobiznis konferenci. Ni pa bil govor samo o izzivih – prepoznali smo tudi štiri zmagovalce, ki so s svojimi proizvodi prepričali strokovno komisijo ter bralce spletišča Finance in portala Agrobiznis
(video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 (video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 Ekološko oljčno olje, pridobljeno z ultrazvokom je najbolj inovativen izdelek, z regijsko kulinarično znamko Diši po Prekmurju je zadruga Granar postala najboljši podjetnik v kmetijstvu; Brodka je žganje iz presežkov kruha in tudi najboljši izdelek po izboru potrošnikov; podjetje G2O pa je za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode dobilo posebno priznanje za inovativnost.
Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Dobili bomo letošnjega najboljšega podjetnika v kmetijstvu, najbolj inovativen izdelek in najboljši izdelek po izboru porabnikov. Podelili bomo tudi posebno priznanje za inovativnost.

Žage bodo letos imele lepe bilance

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
gozdarstvo   dodaj
Lesna dodaj
Jože Prikeržnik dodaj
Igor Milavec dodaj
Gospodarska... dodaj
 
Čas branja: 4 min
16.11.2018  16:37  Dopolnjeno: 19.11.2018 08:15
Žage so v gozdno-lesni verigi najslabše razvite, z vsemi napovedanimi naložbami bodo povečanle svoje zmogljivosti za predelavo več kot milijon kubičnih metrov lesa na leto
Žage bodo letos imele lepe bilance
"Pol sveta ima les in pol ga nima. Slovenski les je eden najbolj kakovostnih, tega se premalo zavedamo," pravi Kaja Zoran iz družinskega žagarskega podjetja Solis Straža, ki se s petimi milijoni evrov digitalizira, letni razrez lesa pa bodo z novo opremo do petkrat povečali.

Obveščaj me o novih člankih:  

Lesno predelovalna industrija je v zadnjih dveh letih naredila velik preskok. Prihodki so se povečali z 900 milijonov na 1,3 milijarde evrov, pravi Jože Prikeržnik, generalni direktor direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu. Predlanskim je letna vrednost naložb zrasla s 66 milijonov na 112 milijonov evrov, četrtina tega denarja je šla v povečevanje in posodabljanje žag, spomni Igor Milavec, direktor združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS.

Solis Straža bo razžagal petkrat več lesa

Družinska žaga Solis Straža vlaga v digitalizacijo in enako dobro opremo, kot jo imajo avstrijske žage. Letni razrez bodo tako povečali s 30 tisoč na sto tisoč do 150 tisoč kubičnih metrov hlodovine. »Vlagamo v sortirnico hlodovine, kjer bo vsak hlod digitalno izmerjen in sortiran, da bo našel kupca. Iz slabe hlodovine ne moreš delati dobrih izdelkov, iz dobre hlodovine pa bi bilo škoda delati slabe izdelke. Kupili smo tudi avtomatski robilnik desk, kjer bo skener poslikal deske in jih na podlagi naročila razrezal na želeno debelino in širino,« pravi Kaja Zoran, vodja prodaje v Solisu Straža.

Pet milijonov evrov vlagajo v digitalizacijo

»Avstrijske žage, kot so Hasslacher, Binderholz in Pfeifer, so v 50 letih zrasle v velike žage, v Sloveniji pa imajo žage 30-letno tradicijo in zato manjše zmogljivosti. Žagarstvo je panoga, ki zahteva veliko denarja, akumulacija denarja za tako veliko naložbo, kot je naša, traja dolgo časa, pri nas 28 let,« dodaja Kaja Zoran. Lani je Solis Straža ustvaril dobre tri milijone evrov prihodkov, investirajo pa pet milijonov evrov. Za naložbo so namenili lastna sredstva in pridobili bančno financiranje, vse brez subvencij.

Pol sveta ima les, pol ga nima

»Pol sveta ima les, polovica ga nima. Najti je treba tisti trg, ki si lahko tvoj les privošči, da žaga preživi in da prava deska pride do pravega kupca,« dodaja sogovornica. Žagan les izvažajo v več kot 20 držav po svetu. Zaradi trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko se spreminjajo trgovinski tokovi. »Slovenski les je eden najboljših, če ne najboljši na svetu, mi pa to premalo izkoriščamo,« še pravi Kaja Zoran.

Slovenskega lesa je dovolj

Pred krizo smo izvozili 700 tisoč kubičnih metrov žagarske hlodovine in 500 tisoč kubičnih metrov celuloznega lesa. Z načrtovanimi naložbami bomo zmogljivosti žag tako povečali, da bomo lahko predelali ves slovenski les, posek pa povečali.

V gozdovih je za zmogljivejše žage dovolj lesa. »Zaloga lesa iglavcev presega 150 milijonov kubičnih metrov,« ponazarja Mitja Piškur z Gozdarskega inštituta Slovenije. Dodaja, da so »vse načrtovane domače in tuje naložbe v žage in večjo predelavo lesa pomembne. Slovenija je na repu držav EU pri izkoriščanju hlodovine iglavcev«. Ocenjuje, da za predelavo okroglega lesa prihajajo boljši časi, saj se celotna gozdno-lesna veriga krepi.

Zmanjšal se bo uvoz lesa za montažne hiše in druge izdelke

To je dobra novica tudi za podjetja, kot je Marles, ki živijo od lesenih izdelkov. »Večino konstrukcijskega lesa in lesenih polizdelkov za hiše uvažamo. Imamo svoj obrat za sušenje in lepljenje lesa, ki ga naši tekmeci v Sloveniji nimajo, kar pomeni, da uvažajo več kot 70 odstotkov polizdelkov za montažne hiše. To kaže, da nam del gozdno-lesne verige manjka, a se premika na bolje,« pravi Bogdan Božec, direktor Marlesa. »Zdaj je pravi čas, da žage vlagajo tudi v predelavo lesa v zahtevnejše polizdelke, podpreti jih je treba s primerno zastavljenimi razpisi. Pogosto imamo tudi v tujini težave pri oskrbi z lesom, saj v naše hiše in druge izdelke vgrajujemo najkakovostnejši les,« dodaja Božec.

Žage so v gozdno-lesni verigi najslabše razvite

Ker so v gozdno-lesni verigi najslabše razvite žage, toliko hlodov iz slovenskih gozdov konča v tujini. Da bi žage razžagale in predelale več lesa, od države potrebujejo finančno podporo, opozarjajo v Slolesu, združenju 40 žagarjev in trgovcev z rezanim lesom, ki predelajo dobro polovico hlodovine v Sloveniji. Približno 82 odstotkov polizdelkov in končnih izdelkov od desk do stavnega pohištva in lesenih hiš člani Slolesa izvažajo v ZDA, Azijo, Afriko, na Japonsko in v arabske države, za Kitajsko pa so predragi.

Zdaj je odločilni trenutek za povečevanje žag

»Če država v prihodnjih treh letih ne bo izdatno podprla žag, bomo zamudili priložnost za oživitev gozdno-lesne verige, izvoza hlodov pa ne bomo zmanjšali. Domače žage morajo letos in prihodnje leto vložiti najmanj 30 milijonov evrov v povečanje svojih zmogljivosti. Dobrodošlo je, da ima SID banka 80 milijonov evrov za ugodna posojila s subvencionirano obrestno mero. Videli bomo, ali bodo podjetja ta denar lahko črpala ali bodo posojila komercialnih bank ugodnejša.« opozarja Edo Oblak, direktor Slolesa.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako diha trg kmetijskih in gozdarskih strojev

Kakšne traktorje in druge stroje kupujejo kmetje ter kaj se dogaja s cenami, smo preverili na novem sejmu kmetijske in gozdarske...

AGROBIZ
Novice
Novice Reportaža: Kljub snegu cveti prodaja domače zelenjave z ljubljanskih kmetij 1

Pot dobrot vas popelje na 23 kmetij na obrobju Ljubljane – v Savljah, Klečah in na Ježici, kjer lahko kupite vse od krompirja, kislega...

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...

AGROBIZ
Novice
Novice Dileme ekološkega sadjarja: kako dobiti pravo sorto jabolk 5

»To, kar je dobrega na evropskem trgu, ni dosegljivo za nas vrtičkarje,« pravi Janez Trstenjak

AGROBIZ
Novice
Novice Humko bo zagnal proizvodnjo ob največjem zaporu v jugovzhodni Evropi

Zraven zapora v Sremski Mitrovici bodo proizvajali humus, substrate in gnojila

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? 4

Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6....

AGROBIZ
Novice
Novice Možnosti za razmah ekološkega kmetijstva

Utrinki s petkove konference o ekološkem kmetijstvu