Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.
38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne 38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne Lani je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane, kar je manj kot predlani, a za desetino več kot leta 2011.

Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
vino   dodaj
Mitja Herga dodaj
Vladimir Puklavec dodaj
Tesco dodaj
 
Čas branja: 4 min
20.11.2018  16:34  Dopolnjeno: 22.11.2018 10:37
V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov
Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet
»Letos smo obnovili 23 hektarjev vinogradov, postavili regalno skladišče in kupili opremo za optično selekcijo grozdja, ki izloči poškodovane jagode grozdja. V to smo vložili 900 tisoč evrov,« pravi Mirja Herga, direktor in glavni enolog vinske kleti Puklavec Family Wines.
Foto: Foto Zauneker

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
vino   dodaj
Mitja Herga dodaj
Vladimir Puklavec dodaj
Tesco dodaj

»Želimo pridelati čim boljša sveža, aromatična in harmonična suha vina, vanje pa čim manj posegati z dodatki. To ni preprosto, saj se vremenske razmere zelo spreminjajo in vplivajo na sortne značilnosti grozdja, a nam s sodobno tehnologijo in digitalizacijo uspeva,« pravi Mitja Herga, direktor in glavni enolog vinske kleti Puklavec Family Wines iz Ormoža. Iz letošnjega grozdja bodo pridelali 3,7 milijona steklenic vina, letni cilj pa je pet milijonov steklenic.

Čeprav gradijo na tradiciji – vinogradih na gričih Jeruzalemsko-Ormoških goric in svojih tradicionalnih sortah –, so prepričani, da nove tehnologije sodijo v vinarstvo. »Vsak vinograd individualno obravnavamo in se z njim dosti več ukvarjamo kot pred leti. Ob suši ali padavinah razmišljamo, kako bi pomagali trti,« pravi Herga.

Kot talna gnojila uporabljajo le organska, potrebe trt pa dopolnjujejo s foliarnim gnojenjem (na liste). »Imamo svojo trsnico, ki nam zaznamuje slog vina,« dodaja Herga. Ne sadijo klonov novih sort, ostajajo pri tradicionalnih sortah in v svoji trsnici sami ter kooperanti vzgajajo trsne cepljenke.

V kleti ne sklepajo kompromisov

Še naprednejši so v vinarstvu. »Tudi v vinski kleti ne sklepamo kompromisov in veliko vlagamo v novo tehnologijo, pri tem nas lastnik Vladimir Puklavec podpira. Prvinski sortni značaj posameznih vinogradov ohranjamo s fizikalnimi procesi – nadzorovano temperaturo, preprečevanjem oksidacije z inertnimi plini in prijaznimi filtracijami, polnitvami in drugimi postopki, da vino čim manj vznemirimo,« poudarja Mitja Herga. Od leta 2009, ko je malo pred trgatvijo prišel v to klet, so v nove tehnologije vložili 15,6 milijona evrov.

Grozdje pride do preše nepoškodovano

Najprej so zamenjali korita za prevzem grozdja. »Imamo vibracijska korita, iz katerih grozdje potuje z vibracijami do preše. Ko je grozdje do preše rinil polž, so se pečke poškodovale, peclji pa potrgali, v mošt pa so se izločile neželene grenkobe in tanini. Teh ni pri pravilnem stiskanju nepoškodovanega grozdja,« trdi sogovornik.

Ko grozdje prevzamejo, mu ne dodajo žvepla, da bi tako zavrli delovanje kvasovk in bakterij. Bakterijam so se izognili tako, da grozdju znižajo temperaturo. »Nižja je temperatura, težje bakterije in kvasovke delujejo. Zato smo na prevzemna mesta vpeljali cevne izmenjevalnike, da grozdje na poti do stiskalnice ohladimo pod 10 stopinj Celzija in s tem hkrati ohranimo njegovo aromatičnost. Nižja je temperatura grozdja, več arome ohranimo. Naš sveži aromatični slog vina izhaja poleg iz potenciala grozdja iz vinograda zlasti iz preciznih postopkov pri prevzemu grozdja,« poudarja Herga.

Preprečujejo vdor kisika v mošt in vino

Pozneje so investirali še v inertne stiskalnice in prevzemna mesta, ki so zaščitena z

ogljikovim dioksidom, da grozdje ne oksidira. »Vinarji se kisika bojimo, saj oksidirajo fine hlapne spojine, ki nam prijetno dišijo. Če je sauvignon kot ena od bolj aromatičnih sort vina preveč v stiku s kisikom, izgubi značilno aromo limone, bezga in pasijonke, ki je ne povrnemo z nobenim dodatkom,« dodaja.

Filozofijo ščitenja mošta in vina so nadaljevali tudi v vinski kleti. Vsako cisterno so zaščitili pred vplivom zunanjega zraka, v vsaki spremljajo raven dušika in ogljikovega dioksida, da vina dosegajo boljše organoleptične lastnosti ob 40 odstotkov manjši vsebnosti žvepla od povprečja slovenskih vin. »Veliko vin damo na trg z manj kot 70 miligrami žvepla na liter, kar je manj, kot ga marsikje vsebuje že mošt,« razlaga Herga.

Unikatna polnilnica vina

Ponosni so tudi na unikatno polnilnico vina, kjer zgodbo o minimalnem vznemirjanju vina nadaljujejo s tem, da vino polnijo brez nadtlaka. To je zelo pomembno, saj je vino pri polnitvi v steklenico najbolj izpostavljeno. Če si pri polnitvi nepazljiv, lahko vino popolnoma prezračiš in si nakoplješ celo mikrobiološke okužbe. »Naš sistem prepreči vdor kisika pri ustekleničenju in hkrati omogoča polnjenje brez nadtlaka, ki vino razbije in mu lahko spremeni značaj. Včasih smo imeli batne črpalke, zdaj uporabljamo peristaltične, da je pri pretakanju vina čim manj turbulenc. Vino upamo dati na trg nekaj tednov po stekleničenju, prej pa je veljalo, da mora v steklenici v kleti počivati vsaj šest tednov, da se spet sestavi in čim bolj umiri,« poudarja Mitja Herga.

V vinograde in opremo za kletarjenje so do lani vložili 14,7 milijona evrov, letos pa še 900 tisoč evrov, torej skupaj 15,6 milijona evrov. Letos so obnovili 23 hektarjev vinogradov, postavili regalno skladišče in kupili opremo za optično selekcijo grozdja, ki izloči poškodovane jagode grozdja.

Digitalizirali so vsa opravila v vinogradih in kleti

Kako omenjena nova oprema deluje, tudi računalniško preverjajo. »Vse postopke v vinogradih in kleti smo digitalizirali, vse korake nadziramo z računalniškimi programi,« pravi Herga. Za vinograde uporabljajo programsko opremo Trace Management, ki so jo razvili s slovensko ekipo. Omogoča, da v vsakem nasadu spremljajo vse naročene in opravljene postopke ter njihove izvajalce. Opredelili so 52 delovnih operacij, ki jih sledijo po opravljenih urah. Celosten računalniški pregled imajo tudi nad uporabljenimi gnojili, škropivi in drugimi materiali, kot so podlage in kloni trte, da vidijo, kateri trsi dobro uspevajo na kateri podlagi.

Sledljivost vseh opravil v vinogradu in kleti

V kleti z avstralskim računalniškim programom Vintrace še bolj podrobno spremljajo vse, kar se dogaja. Bili so prva slovenska vinska klet s certifikatom IFS, ki ga zahtevajo tuje trgovske verige. Hkrati so edina slovenska vinska klet s certifikatom BRC (British Retail Certificate), da so lahko vino prodajali Tescu. Oba certifikata od ponudnika zahtevata sledljivost vseh opravil, kar spremljajo z računalniškimi programi. »Vse naloge v kleti, od nabave do stekleničenja vina, nadziramo. Vsi delovni nalogi so vidni v programu, da zagotavljamo sledljivost. Za vsako od 92 različnih vin, kolikor jih polnimo, lahko dokažemo sledljivost od grozdja do steklenice in zamaška,« ponazarja Herga. Največji odpor proti digitalizaciji je bil pri kletarjih, ki zdaj s tem programom najtesneje delajo.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Novice
Novice Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre 7

Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma

AGROBIZ
Novice
Novice Mercator je največja tržnica domače hrane

Letos so ponudbo domačih dobrot Radi imamo domače razširili z linijo ekoloških živil