Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh
Letos bo dobro leto za pridelovalce oljk in žita Letos bo dobro leto za pridelovalce oljk in žita Tako kažejo spomladanske napovedi za kmetijske trge v Evropski uniji, ki jih je v sredo objavila evropska komisija
KGZS: zaradi letošnje prepovedi odstrela 175 medvedov jih bo v prihodnje treba odvzeti še več  KGZS: zaradi letošnje prepovedi odstrela 175 medvedov jih bo v prihodnje treba odvzeti še več Z delno ugoditvijo tožbi okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green je upravno sodišče negativno presenetilo kmetijsko-gozdarsko zbornico KGZS, ki opozarja, da bo število medvedov zraslo, s tem pa tudi nevarnost, da napadejo ljudi
Vlada bo še enkrat odločala o odvzemu rjavega medveda Vlada bo še enkrat odločala o odvzemu rjavega medveda Upravno sodišče je delno ugodilo tožbi okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green proti državi v primeru načrtovanega odstrela medvedov. Odpravilo je prilogo odloka, v kateri sta določena število in prostorska razporeditev odvzema medvedov iz narave za obdobje do 30. septembra letos.

Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
vino   dodaj
Mitja Herga dodaj
Vladimir Puklavec dodaj
Tesco dodaj
 
Čas branja: 4 min
20.11.2018  16:34  Dopolnjeno: 22.11.2018 10:37
V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov
Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet
»Letos smo obnovili 23 hektarjev vinogradov, postavili regalno skladišče in kupili opremo za optično selekcijo grozdja, ki izloči poškodovane jagode grozdja. V to smo vložili 900 tisoč evrov,« pravi Mirja Herga, direktor in glavni enolog vinske kleti Puklavec Family Wines.
Foto: Foto Zauneker

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
vino   dodaj
Mitja Herga dodaj
Vladimir Puklavec dodaj
Tesco dodaj

»Želimo pridelati čim boljša sveža, aromatična in harmonična suha vina, vanje pa čim manj posegati z dodatki. To ni preprosto, saj se vremenske razmere zelo spreminjajo in vplivajo na sortne značilnosti grozdja, a nam s sodobno tehnologijo in digitalizacijo uspeva,« pravi Mitja Herga, direktor in glavni enolog vinske kleti Puklavec Family Wines iz Ormoža. Iz letošnjega grozdja bodo pridelali 3,7 milijona steklenic vina, letni cilj pa je pet milijonov steklenic.

Čeprav gradijo na tradiciji – vinogradih na gričih Jeruzalemsko-Ormoških goric in svojih tradicionalnih sortah –, so prepričani, da nove tehnologije sodijo v vinarstvo. »Vsak vinograd individualno obravnavamo in se z njim dosti več ukvarjamo kot pred leti. Ob suši ali padavinah razmišljamo, kako bi pomagali trti,« pravi Herga.

Kot talna gnojila uporabljajo le organska, potrebe trt pa dopolnjujejo s foliarnim gnojenjem (na liste). »Imamo svojo trsnico, ki nam zaznamuje slog vina,« dodaja Herga. Ne sadijo klonov novih sort, ostajajo pri tradicionalnih sortah in v svoji trsnici sami ter kooperanti vzgajajo trsne cepljenke.

V kleti ne sklepajo kompromisov

Še naprednejši so v vinarstvu. »Tudi v vinski kleti ne sklepamo kompromisov in veliko vlagamo v novo tehnologijo, pri tem nas lastnik Vladimir Puklavec podpira. Prvinski sortni značaj posameznih vinogradov ohranjamo s fizikalnimi procesi – nadzorovano temperaturo, preprečevanjem oksidacije z inertnimi plini in prijaznimi filtracijami, polnitvami in drugimi postopki, da vino čim manj vznemirimo,« poudarja Mitja Herga. Od leta 2009, ko je malo pred trgatvijo prišel v to klet, so v nove tehnologije vložili 15,6 milijona evrov.

Grozdje pride do preše nepoškodovano

Najprej so zamenjali korita za prevzem grozdja. »Imamo vibracijska korita, iz katerih grozdje potuje z vibracijami do preše. Ko je grozdje do preše rinil polž, so se pečke poškodovale, peclji pa potrgali, v mošt pa so se izločile neželene grenkobe in tanini. Teh ni pri pravilnem stiskanju nepoškodovanega grozdja,« trdi sogovornik.

Ko grozdje prevzamejo, mu ne dodajo žvepla, da bi tako zavrli delovanje kvasovk in bakterij. Bakterijam so se izognili tako, da grozdju znižajo temperaturo. »Nižja je temperatura, težje bakterije in kvasovke delujejo. Zato smo na prevzemna mesta vpeljali cevne izmenjevalnike, da grozdje na poti do stiskalnice ohladimo pod 10 stopinj Celzija in s tem hkrati ohranimo njegovo aromatičnost. Nižja je temperatura grozdja, več arome ohranimo. Naš sveži aromatični slog vina izhaja poleg iz potenciala grozdja iz vinograda zlasti iz preciznih postopkov pri prevzemu grozdja,« poudarja Herga.

Preprečujejo vdor kisika v mošt in vino

Pozneje so investirali še v inertne stiskalnice in prevzemna mesta, ki so zaščitena z

ogljikovim dioksidom, da grozdje ne oksidira. »Vinarji se kisika bojimo, saj oksidirajo fine hlapne spojine, ki nam prijetno dišijo. Če je sauvignon kot ena od bolj aromatičnih sort vina preveč v stiku s kisikom, izgubi značilno aromo limone, bezga in pasijonke, ki je ne povrnemo z nobenim dodatkom,« dodaja.

Filozofijo ščitenja mošta in vina so nadaljevali tudi v vinski kleti. Vsako cisterno so zaščitili pred vplivom zunanjega zraka, v vsaki spremljajo raven dušika in ogljikovega dioksida, da vina dosegajo boljše organoleptične lastnosti ob 40 odstotkov manjši vsebnosti žvepla od povprečja slovenskih vin. »Veliko vin damo na trg z manj kot 70 miligrami žvepla na liter, kar je manj, kot ga marsikje vsebuje že mošt,« razlaga Herga.

Unikatna polnilnica vina

Ponosni so tudi na unikatno polnilnico vina, kjer zgodbo o minimalnem vznemirjanju vina nadaljujejo s tem, da vino polnijo brez nadtlaka. To je zelo pomembno, saj je vino pri polnitvi v steklenico najbolj izpostavljeno. Če si pri polnitvi nepazljiv, lahko vino popolnoma prezračiš in si nakoplješ celo mikrobiološke okužbe. »Naš sistem prepreči vdor kisika pri ustekleničenju in hkrati omogoča polnjenje brez nadtlaka, ki vino razbije in mu lahko spremeni značaj. Včasih smo imeli batne črpalke, zdaj uporabljamo peristaltične, da je pri pretakanju vina čim manj turbulenc. Vino upamo dati na trg nekaj tednov po stekleničenju, prej pa je veljalo, da mora v steklenici v kleti počivati vsaj šest tednov, da se spet sestavi in čim bolj umiri,« poudarja Mitja Herga.

V vinograde in opremo za kletarjenje so do lani vložili 14,7 milijona evrov, letos pa še 900 tisoč evrov, torej skupaj 15,6 milijona evrov. Letos so obnovili 23 hektarjev vinogradov, postavili regalno skladišče in kupili opremo za optično selekcijo grozdja, ki izloči poškodovane jagode grozdja.

Digitalizirali so vsa opravila v vinogradih in kleti

Kako omenjena nova oprema deluje, tudi računalniško preverjajo. »Vse postopke v vinogradih in kleti smo digitalizirali, vse korake nadziramo z računalniškimi programi,« pravi Herga. Za vinograde uporabljajo programsko opremo Trace Management, ki so jo razvili s slovensko ekipo. Omogoča, da v vsakem nasadu spremljajo vse naročene in opravljene postopke ter njihove izvajalce. Opredelili so 52 delovnih operacij, ki jih sledijo po opravljenih urah. Celosten računalniški pregled imajo tudi nad uporabljenimi gnojili, škropivi in drugimi materiali, kot so podlage in kloni trte, da vidijo, kateri trsi dobro uspevajo na kateri podlagi.

Sledljivost vseh opravil v vinogradu in kleti

V kleti z avstralskim računalniškim programom Vintrace še bolj podrobno spremljajo vse, kar se dogaja. Bili so prva slovenska vinska klet s certifikatom IFS, ki ga zahtevajo tuje trgovske verige. Hkrati so edina slovenska vinska klet s certifikatom BRC (British Retail Certificate), da so lahko vino prodajali Tescu. Oba certifikata od ponudnika zahtevata sledljivost vseh opravil, kar spremljajo z računalniškimi programi. »Vse naloge v kleti, od nabave do stekleničenja vina, nadziramo. Vsi delovni nalogi so vidni v programu, da zagotavljamo sledljivost. Za vsako od 92 različnih vin, kolikor jih polnimo, lahko dokažemo sledljivost od grozdja do steklenice in zamaška,« ponazarja Herga. Največji odpor proti digitalizaciji je bil pri kletarjih, ki zdaj s tem programom najtesneje delajo.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Emil Erjavec: smo pred največjim preobratom v kmetijstvu doslej 38

Čaka nas preobrat iz naroda jamračev v narod pozitivnih ljudi, ki se upajo lotiti sprememb; potrebujemo znanje, podjetnost in povezovanje

AGROBIZ
Novice
Novice Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo

Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Od romantike pri govedoreji do vzpona piščančereje in grozljivke pri prašičereji 2

Reportaža s posveta o živinoreji in mesnopredelovalni industriji

AGROBIZ
Novice
Novice Podjetja nasprotujejo spremembam pri upravljanju kmetijskih zemljišč

Skrbi jih zlasti uvedba maksimalnega zakupa kmetijskih zemljišč in nepodaljševanje zakupnih pogodb

OGLAS
AGROBIZ
Praktično pakiranje za ljubitelje narave

Topli pomladni dnevi kar kličejo po aktivnostih na prostem. Pikniki v dobri družbi, prvi izleti in družinska potepanja. Kmalu pa bodo na...

AGROBIZ
Novice
Novice Krškopoljski prašič: z boljšo rejo, predelavo in promocijo do kulinarične uspešnice 6

Marca se je končal evropski projekt Treasure, s katerim želijo obuditi krškopoljskega prašiča in 19 drugih avtohtonih, a...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Dobrote Dolenjske: vse, kar regija dobrega ponuja

Pod skupno blagovno znamko ponujajo 455 lokalnih izdelkov 73 dobaviteljev iz Dolenjske, Kočevske, Ribniškega in Bele krajine