Z robotizacijo kmetijstva in iskanjem inovacij za podjetja se vsak dan ukvarja 3.500 zaposlenih v raziskovalnem centru univerze v Wageningenu na Nizozemskem. "Razvijamo pobiralca krompirja, sladkorne pese in buč," je na 3. Agrobiznisovem tehnološkem forumu pred dnevi povedal Erik Pekkeriet iz tega centra.
Vse manj ljudi prideluje hrano. Na Japonskem in Kitajskem že zmanjkuje sezonskih delavcev, dve tretjini japonskih kmetov ima več kot 65 let. Rešitev je v robotizaciji kmetijskih opravil, kar dela 3.500 zaposlenih v raziskovalnem centru univerze v Wageningenu. Spoznajo se na umetno inteligenco in strojni vid, ju vključujejo v robotizirane stroje za pridelavo, nabiranje, sortiranje in pakiranje hrane.
Roboti delajo v rastlinjakih
Na Nizozemskem je veliko rastlinjakov z visoko temperaturo, a je tam vse težje delati, zato si pomagajo z roboti. V robotiziranem rastlinjaku ob majhni porabi škropiv pridelujejo solato, zelišča, paradižnike, papriko in kumare, tudi cvetje.
Avtonomni traktorji
Erik Pekkeriet deluje v skupini 50 razvijalcev robotov za kmetijstvo. Sodelujejo s podjetji industrije 4.0, zanje razvijajo rešitve. Močni so pri avtonomni kmetijski mehanizaciji. Traktorje upravlja GPS-navigacija, s senzorji snemajo pridelek s hitrostjo pet kilometrov na uro, analizirajo podatke in pridelovalcu svetujejo, kako naj ukrepa.
Roboti nabirajo vrtnine in cvetje
Imajo robota za pobiranje špargljev in brokolija. Prihodnje leto bodo predstavili novega robota, ki lahko naenkrat odreže štirikrat več brokolija. Razvijajo pobiralca buč, krompirja in sladkorne pese, ki bo pridelek zaznal s kamero, tehtanje pa bo avtomatsko ob pobiranju. S takšnimi podatki lahko natančno ocenijo pridelek na hektar. Spremljajo tudi dejavnike stresa pri rastlinah in v sadovnjaku.
Robotizirali so tudi rezanje cvetja – krizantem, gerber in vrtnic. Po štirih mesecih rezanja vrtnic 24 ur na dan je podjetje propadlo, oprema stoji, iščejo možnosti za nadaljnjo uporabo. V rastlinjakih so najprej z roboti pridelovali papriko, nato še druge vrtnine.
