Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Kitajska kupila 500 tisoč ton ameriške soje Sredin nakup 500 tisoč ton ameriške soje, za katero so kitajska podjetja plačala okoli 180 milijonov dolarjev (158 milijonov evrov), je prvi tovrsten nakup, odkar je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine na kitajski uvoz, na to pa je Kitajska odgovorila tudi z zaustavitvijo nakupa ameriške soje.
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem  Napovedi za kmetijstvo v EU do 2030: kdo bo na boljšem in kdo na slabšem Prihajajo boljši časi za alternativno pridelavo hrane, kot so lokalna, ekološka in druga certificirana živila, ki jih kupci vse bolj iščejo. Do leta 2030 bomo v EU pridelali več sladkorne pese, žita, beljakovinskih rastlin in oljčnega olja, večja bo tudi prireja mleka, perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, napoveduje evropska komisija.
38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne 38 odstotkov hrane, ki smo je lani vrgli med odpadke, je bilo užitne Lani je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane, kar je manj kot predlani, a za desetino več kot leta 2011.

Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 3 min
03.12.2018  09:41  Dopolnjeno: 03.12.2018 13:11
Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga prodala na mednarodne trge.
Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre
»Pri prodaji bi radi sodelovali z lokalnimi žagami, ki morda niso sposobne vlagati v večje zmogljivosti ali predelavo. Od njih bi kupili žagan les, ga sušili in mu z nadaljnjo predelavo zvišali vrednost ter prodali na svetovni trg. S tem bi zmanjšali izvoz hlodovine sli surovega žaganega lesa iz Slovenije,« pravi Alexander Brownlie.
Foto: Borut Hočevar

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Septembra se na Gomilskem še ni začela gradnja megažage, začetek gradnje naj bi bil januarja. Kako napreduje škotsko podjetje BSW pri napovedani 40-milijonski naložbi v zagon največje žage pri nas, ki bo razrezala 300 tisoč kubičnih metrov hlodovine na leto?

Na potezi je občina

Za Gomilsko imajo gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo obrata, čakajo pa spremembo občinskega prostorskega načrta za širitev in zatem spremembo gradbenega dovoljenja za celoto. »Začeli smo iskati ključne kadre, število zaposlenih bo postopno raslo, na koncu bomo imeli 170 zaposlenih,« pravi Alexander Brownlie iz BSW.

Leta 2020 nadaljujejo projekt v Šoštanju

V drugi polovici leta 2020 bi radi v Šoštanju zagnali kogeneracijo na pelete, ki bi jih proizvedli 44 tisoč ton na leto. Ob žagi na Gomilskem bodo vzpostavili tudi obrat, kjer bodo žaganemu lesu dodali vrednost in ga prodali na mednarodne trge. Veliko možnosti vidijo tudi za sodelovanje z lokalnimi žagami.

Sodelovali bi z lokalnimi žagami in zasebnimi lastniki gozdov

Integracija nazaj v gozd pa bo njihov četrti projekt v Sloveniji, kjer bodo sodelovali z zasebnimi lastniki gozdov pri odkupu hlodovine. BSW na angleškem trgu 60 odstotkov lesa odkupi od zasebnih lastnikov gozdov, takšne vezi bi radi vzpostavili tudi v Sloveniji. »Na začetku tega leta smo podpisali memorandum tudi z združenjem zasebnih lastnikov gozdov. Na podlagi izkušenj z odkupom hlodovine iz zasebnih gozdov v Združenem kraljestvu in Latviji oblikujemo strategijo o oskrbi z lesom iz zasebnih gozdov. Najprej moramo najti kupce, da zasebni lastniki vidijo ceno in plačilo, da z njimi počasi zgradimo zaupanje,« poudarja Bownlie.

Razlogi za širitev v Slovenijo

Slovenijo so za širitev žage izbrali zaradi velike zaloge kakovostnega lesa, tradicije gozdarstva in lesarstva, dobrih cestnih povezav in bližine pristanišča Koper ter

inovativnosti pri leseni gradnji. »Prvi objekt v Londonu, zgrajen iz križno lepljenih plošč (CLT) kot alternativa betonu, je delo slovenskega podjetja,« poudarja Bownlie. Na Škotskem je 80 odstotkov stavb zgrajenih iz lesa, v Veliki Britaniji pa iz opek. BSW ima v Združenem kraljestvu sedem žag, eno že 20 let tudi v Latviji, ki jo vodijo domačini, in ta model bi radi prenesli tudi v Slovenijo.

Res ne gre brez državnih milijonov?

Domače žage in lesarji pa se sprašujejo, ali Škoti niso Slovenije izbrali zaradi državne pomoči. Največja naložba v slovensko lesno industrijo teče brez evra pomoči naše države. Turški holding Yildiz Entegre Adria je kupil tovarno ivernih plošč Lesna TIP Otiški Vrh, govorijo o 45-milijonski naložbi in predelavi 490 tisoč kubičnih metrov lesa. Zaradi neugodnega razmerja med turško liro in evrom trenutno vse stoji, a posel ni preklican. Na vprašanje, zakaj Škoti potrebujejo desetmilijonsko podporo naše države, Alexander Brownlie odgovarja, da se dogovarjajo za manjšo državno podporo. »Žage so zelo kapitalsko zahtevne, pri tako veliki dolgoročni naložbi, kot bo naša, je podpora lokalne države v Evropi nekaj običajnega,« trdi.

Domače žage moti tudi, da bo škotska megažaga dobila 15-letno pogodbo o odkupu lesa iz državnih gozdov. »Na razpis za dolgoročne pogodbe se lahko prijavijo vse žage, med pogoji so število zaposlenih, višina naložbe, vrednost kubičnega metra lesa in drugo. Kot novi igralec na slovenskem trgu vidimo nekaj podobnosti z Latvijo, kjer tudi deluje veliko lokalnih žag. Pri prodaji bi radi sodelovali z lokalnimi žagami, ki morda niso sposobne vlagati v večje zmogljivosti ali predelavo. Od njih bi kupili žagan les, ga sušili in mu z nadaljnjo predelavo zvišali vrednost ter prodali na svetovni trg. S tem bi zmanjšali izvoz hlodovine sli surovega žaganega lesa,« dodaja Brownlie.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kako je Puklavec Family Wines postal tehnološko najsodobnejša vinska klet

V digitalizacijo in nove tehnologije so od leta 2009 vložili 15,6 milijona evrov

AGROBIZ
Novice
Novice (video) V Slovenijo prihaja 3D-tiskalnik hrane nizozemskega start-upa byFlow 3

3D-tiskalnik hrane ponujajo zlasti gostincem, z njim pa lahko ustvarijo okusen obrok tudi za starejše, ki s težavo uživajo drugo, tršo...

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Kmetije se prepočasi tehnološko posodabljajo 5

Podnebne spremembe in potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane jih silijo v prilagajanje in nakup novih tehnologij

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije Brez robotov ni sodobnega kmetijstva 1

Pomagajo v vseh fazah pridelave, od izbire semen in sadik do vzgoje, spravila in pakiranja pridelkov

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Največ 3D-tiskalnikov hrane uporabljajo restavracije z Michelinovo zvezdico

Štirideset bolnišnic na Nizozemskem preizkuša, kako 3D-tiskalnik pomaga ljudem, ki imajo težave s požiranjem hrane

AGROBIZ
Nove tehnologije
Nove tehnologije (video) Z novimi tehnologijami pridobijo kmetje in zadruge, na koncu tudi kupci 3

Reportaža s 3. Agrobiznisovega tehnološko-investicijskega foruma

AGROBIZ
Novice
Novice Mercator je največja tržnica domače hrane

Letos so ponudbo domačih dobrot Radi imamo domače razširili z linijo ekoloških živil