Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Mlinotest spodbuja vipavske kmete, da sejejo več koruze poltrdinke Kmetom, ki se bodo odločili za partnersko kmetovanje, bodo v Mlinotestu pokrili strošek semena; če kmetje koruzo sejejo na najmanj treh hektarjih, jim pri odkupu že zagotavljajo plačilo v 30 dneh.
Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko pa prodajajo v domači prodajalni na kmetiji
Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Kaj bo delal novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Pričakuje, da bo agencija za varstvo konkurence primere domnevno nepoštenih trgovinskih praks razrešila v razumnem roku, ne čez dve ali tri leta
Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev  Sadjarje lahko reši skupna prodaja prek organizacije proizvajalcev Na Štajerskem se je 12 sadjarjev, zadrug in podjetij že povezalo in registriralo organizacijo proizvajalcev Pohorka
Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že obirajo prve zgodnje sorte

Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 3 min
03.12.2018  09:41  Dopolnjeno: 03.12.2018 13:11
Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga prodala na mednarodne trge.
Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre
»Pri prodaji bi radi sodelovali z lokalnimi žagami, ki morda niso sposobne vlagati v večje zmogljivosti ali predelavo. Od njih bi kupili žagan les, ga sušili in mu z nadaljnjo predelavo zvišali vrednost ter prodali na svetovni trg. S tem bi zmanjšali izvoz hlodovine sli surovega žaganega lesa iz Slovenije,« pravi Alexander Brownlie.
Foto: Borut Hočevar

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Septembra se na Gomilskem še ni začela gradnja megažage, začetek gradnje naj bi bil januarja. Kako napreduje škotsko podjetje BSW pri napovedani 40-milijonski naložbi v zagon največje žage pri nas, ki bo razrezala 300 tisoč kubičnih metrov hlodovine na leto?

Na potezi je občina

Za Gomilsko imajo gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo obrata, čakajo pa spremembo občinskega prostorskega načrta za širitev in zatem spremembo gradbenega dovoljenja za celoto. »Začeli smo iskati ključne kadre, število zaposlenih bo postopno raslo, na koncu bomo imeli 170 zaposlenih,« pravi Alexander Brownlie iz BSW.

Leta 2020 nadaljujejo projekt v Šoštanju

V drugi polovici leta 2020 bi radi v Šoštanju zagnali kogeneracijo na pelete, ki bi jih proizvedli 44 tisoč ton na leto. Ob žagi na Gomilskem bodo vzpostavili tudi obrat, kjer bodo žaganemu lesu dodali vrednost in ga prodali na mednarodne trge. Veliko možnosti vidijo tudi za sodelovanje z lokalnimi žagami.

Sodelovali bi z lokalnimi žagami in zasebnimi lastniki gozdov

Integracija nazaj v gozd pa bo njihov četrti projekt v Sloveniji, kjer bodo sodelovali z zasebnimi lastniki gozdov pri odkupu hlodovine. BSW na angleškem trgu 60 odstotkov lesa odkupi od zasebnih lastnikov gozdov, takšne vezi bi radi vzpostavili tudi v Sloveniji. »Na začetku tega leta smo podpisali memorandum tudi z združenjem zasebnih lastnikov gozdov. Na podlagi izkušenj z odkupom hlodovine iz zasebnih gozdov v Združenem kraljestvu in Latviji oblikujemo strategijo o oskrbi z lesom iz zasebnih gozdov. Najprej moramo najti kupce, da zasebni lastniki vidijo ceno in plačilo, da z njimi počasi zgradimo zaupanje,« poudarja Bownlie.

Razlogi za širitev v Slovenijo

Slovenijo so za širitev žage izbrali zaradi velike zaloge kakovostnega lesa, tradicije gozdarstva in lesarstva, dobrih cestnih povezav in bližine pristanišča Koper ter

inovativnosti pri leseni gradnji. »Prvi objekt v Londonu, zgrajen iz križno lepljenih plošč (CLT) kot alternativa betonu, je delo slovenskega podjetja,« poudarja Bownlie. Na Škotskem je 80 odstotkov stavb zgrajenih iz lesa, v Veliki Britaniji pa iz opek. BSW ima v Združenem kraljestvu sedem žag, eno že 20 let tudi v Latviji, ki jo vodijo domačini, in ta model bi radi prenesli tudi v Slovenijo.

Res ne gre brez državnih milijonov?

Domače žage in lesarji pa se sprašujejo, ali Škoti niso Slovenije izbrali zaradi državne pomoči. Največja naložba v slovensko lesno industrijo teče brez evra pomoči naše države. Turški holding Yildiz Entegre Adria je kupil tovarno ivernih plošč Lesna TIP Otiški Vrh, govorijo o 45-milijonski naložbi in predelavi 490 tisoč kubičnih metrov lesa. Zaradi neugodnega razmerja med turško liro in evrom trenutno vse stoji, a posel ni preklican. Na vprašanje, zakaj Škoti potrebujejo desetmilijonsko podporo naše države, Alexander Brownlie odgovarja, da se dogovarjajo za manjšo državno podporo. »Žage so zelo kapitalsko zahtevne, pri tako veliki dolgoročni naložbi, kot bo naša, je podpora lokalne države v Evropi nekaj običajnega,« trdi.

Domače žage moti tudi, da bo škotska megažaga dobila 15-letno pogodbo o odkupu lesa iz državnih gozdov. »Na razpis za dolgoročne pogodbe se lahko prijavijo vse žage, med pogoji so število zaposlenih, višina naložbe, vrednost kubičnega metra lesa in drugo. Kot novi igralec na slovenskem trgu vidimo nekaj podobnosti z Latvijo, kjer tudi deluje veliko lokalnih žag. Pri prodaji bi radi sodelovali z lokalnimi žagami, ki morda niso sposobne vlagati v večje zmogljivosti ali predelavo. Od njih bi kupili žagan les, ga sušili in mu z nadaljnjo predelavo zvišali vrednost ter prodali na svetovni trg. S tem bi zmanjšali izvoz hlodovine sli surovega žaganega lesa,« dodaja Brownlie.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis 70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici

E-tržnica se letos širi na Hrvaško, pozneje še v druge sosednje države

AGROBIZ
Novice
Novice Letos bo objavljenih 14 razpisov iz programa za razvoj podeželja

Kmetijsko ministrstvo poziva, da si pravočasno priskrbite vse papirje, ki jih potrebujete za prijavo na razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Na štirih razpisih čaka dobrih 23 milijonov za kmetijstvo

Vloge na prvi razpis je mogoče oddati od 21. januarja, razpisi so odprti različno dolgo

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Država po novem financira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj 2

Višje, in sicer 30-odstotno, je tudi sofinanciranje premij za zavarovanje živali pred boleznimi

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...