Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Podjetje Zorn Plus je na evropskem razpisu SME Instrument dobilo 50 tisoč evrov subvencije
Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Tudi o tem aktualnem vprašanju smo govorili na 6. Agrobiznis konferenci. Ni pa bil govor samo o izzivih – prepoznali smo tudi štiri zmagovalce, ki so s svojimi proizvodi prepričali strokovno komisijo ter bralce spletišča Finance in portala Agrobiznis
(video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 (video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 Ekološko oljčno olje, pridobljeno z ultrazvokom je najbolj inovativen izdelek, z regijsko kulinarično znamko Diši po Prekmurju je zadruga Granar postala najboljši podjetnik v kmetijstvu; Brodka je žganje iz presežkov kruha in tudi najboljši izdelek po izboru potrošnikov; podjetje G2O pa je za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode dobilo posebno priznanje za inovativnost.
Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Dobili bomo letošnjega najboljšega podjetnika v kmetijstvu, najbolj inovativen izdelek in najboljši izdelek po izboru porabnikov. Podelili bomo tudi posebno priznanje za inovativnost.

Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 3 min
03.12.2018  09:41  Dopolnjeno: 03.12.2018 13:11
Škotska žaga se bo o odkupu hlodovine obrnila tudi na zasebne lastnike gozdov, žagan les pa bi odkupovala tudi od domačih žag in ga prodala na mednarodne trge.
Škotski BSW za megažago že išče najpomembnejše kadre
»Pri prodaji bi radi sodelovali z lokalnimi žagami, ki morda niso sposobne vlagati v večje zmogljivosti ali predelavo. Od njih bi kupili žagan les, ga sušili in mu z nadaljnjo predelavo zvišali vrednost ter prodali na svetovni trg. S tem bi zmanjšali izvoz hlodovine sli surovega žaganega lesa iz Slovenije,« pravi Alexander Brownlie.
Foto: Borut Hočevar

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Septembra se na Gomilskem še ni začela gradnja megažage, začetek gradnje naj bi bil januarja. Kako napreduje škotsko podjetje BSW pri napovedani 40-milijonski naložbi v zagon največje žage pri nas, ki bo razrezala 300 tisoč kubičnih metrov hlodovine na leto?

Na potezi je občina

Za Gomilsko imajo gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo obrata, čakajo pa spremembo občinskega prostorskega načrta za širitev in zatem spremembo gradbenega dovoljenja za celoto. »Začeli smo iskati ključne kadre, število zaposlenih bo postopno raslo, na koncu bomo imeli 170 zaposlenih,« pravi Alexander Brownlie iz BSW.

Leta 2020 nadaljujejo projekt v Šoštanju

V drugi polovici leta 2020 bi radi v Šoštanju zagnali kogeneracijo na pelete, ki bi jih proizvedli 44 tisoč ton na leto. Ob žagi na Gomilskem bodo vzpostavili tudi obrat, kjer bodo žaganemu lesu dodali vrednost in ga prodali na mednarodne trge. Veliko možnosti vidijo tudi za sodelovanje z lokalnimi žagami.

Sodelovali bi z lokalnimi žagami in zasebnimi lastniki gozdov

Integracija nazaj v gozd pa bo njihov četrti projekt v Sloveniji, kjer bodo sodelovali z zasebnimi lastniki gozdov pri odkupu hlodovine. BSW na angleškem trgu 60 odstotkov lesa odkupi od zasebnih lastnikov gozdov, takšne vezi bi radi vzpostavili tudi v Sloveniji. »Na začetku tega leta smo podpisali memorandum tudi z združenjem zasebnih lastnikov gozdov. Na podlagi izkušenj z odkupom hlodovine iz zasebnih gozdov v Združenem kraljestvu in Latviji oblikujemo strategijo o oskrbi z lesom iz zasebnih gozdov. Najprej moramo najti kupce, da zasebni lastniki vidijo ceno in plačilo, da z njimi počasi zgradimo zaupanje,« poudarja Bownlie.

Razlogi za širitev v Slovenijo

Slovenijo so za širitev žage izbrali zaradi velike zaloge kakovostnega lesa, tradicije gozdarstva in lesarstva, dobrih cestnih povezav in bližine pristanišča Koper ter

inovativnosti pri leseni gradnji. »Prvi objekt v Londonu, zgrajen iz križno lepljenih plošč (CLT) kot alternativa betonu, je delo slovenskega podjetja,« poudarja Bownlie. Na Škotskem je 80 odstotkov stavb zgrajenih iz lesa, v Veliki Britaniji pa iz opek. BSW ima v Združenem kraljestvu sedem žag, eno že 20 let tudi v Latviji, ki jo vodijo domačini, in ta model bi radi prenesli tudi v Slovenijo.

Res ne gre brez državnih milijonov?

Domače žage in lesarji pa se sprašujejo, ali Škoti niso Slovenije izbrali zaradi državne pomoči. Največja naložba v slovensko lesno industrijo teče brez evra pomoči naše države. Turški holding Yildiz Entegre Adria je kupil tovarno ivernih plošč Lesna TIP Otiški Vrh, govorijo o 45-milijonski naložbi in predelavi 490 tisoč kubičnih metrov lesa. Zaradi neugodnega razmerja med turško liro in evrom trenutno vse stoji, a posel ni preklican. Na vprašanje, zakaj Škoti potrebujejo desetmilijonsko podporo naše države, Alexander Brownlie odgovarja, da se dogovarjajo za manjšo državno podporo. »Žage so zelo kapitalsko zahtevne, pri tako veliki dolgoročni naložbi, kot bo naša, je podpora lokalne države v Evropi nekaj običajnega,« trdi.

Domače žage moti tudi, da bo škotska megažaga dobila 15-letno pogodbo o odkupu lesa iz državnih gozdov. »Na razpis za dolgoročne pogodbe se lahko prijavijo vse žage, med pogoji so število zaposlenih, višina naložbe, vrednost kubičnega metra lesa in drugo. Kot novi igralec na slovenskem trgu vidimo nekaj podobnosti z Latvijo, kjer tudi deluje veliko lokalnih žag. Pri prodaji bi radi sodelovali z lokalnimi žagami, ki morda niso sposobne vlagati v večje zmogljivosti ali predelavo. Od njih bi kupili žagan les, ga sušili in mu z nadaljnjo predelavo zvišali vrednost ter prodali na svetovni trg. S tem bi zmanjšali izvoz hlodovine sli surovega žaganega lesa,« dodaja Brownlie.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako diha trg kmetijskih in gozdarskih strojev

Kakšne traktorje in druge stroje kupujejo kmetje ter kaj se dogaja s cenami, smo preverili na novem sejmu kmetijske in gozdarske...

AGROBIZ
Novice
Novice Reportaža: Kljub snegu cveti prodaja domače zelenjave z ljubljanskih kmetij 1

Pot dobrot vas popelje na 23 kmetij na obrobju Ljubljane – v Savljah, Klečah in na Ježici, kjer lahko kupite vse od krompirja, kislega...

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...

AGROBIZ
Novice
Novice Dileme ekološkega sadjarja: kako dobiti pravo sorto jabolk 5

»To, kar je dobrega na evropskem trgu, ni dosegljivo za nas vrtičkarje,« pravi Janez Trstenjak

AGROBIZ
Novice
Novice Humko bo zagnal proizvodnjo ob največjem zaporu v jugovzhodni Evropi

Zraven zapora v Sremski Mitrovici bodo proizvajali humus, substrate in gnojila

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? 4

Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6....

AGROBIZ
Novice
Novice Možnosti za razmah ekološkega kmetijstva

Utrinki s petkove konference o ekološkem kmetijstvu