Septembra se na Gomilskem še ni začela gradnja megažage, začetek gradnje naj bi bil januarja. Kako napreduje škotsko podjetje BSW pri napovedani 40-milijonski naložbi v zagon največje žage pri nas, ki bo razrezala 300 tisoč kubičnih metrov hlodovine na leto?
Na potezi je občina
Za Gomilsko imajo gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo obrata, čakajo pa spremembo občinskega prostorskega načrta za širitev in zatem spremembo gradbenega dovoljenja za celoto. »Začeli smo iskati ključne kadre, število zaposlenih bo postopno raslo, na koncu bomo imeli 170 zaposlenih,« pravi Alexander Brownlie iz BSW.
Leta 2020 nadaljujejo projekt v Šoštanju
V drugi polovici leta 2020 bi radi v Šoštanju zagnali kogeneracijo na pelete, ki bi jih proizvedli 44 tisoč ton na leto. Ob žagi na Gomilskem bodo vzpostavili tudi obrat, kjer bodo žaganemu lesu dodali vrednost in ga prodali na mednarodne trge. Veliko možnosti vidijo tudi za sodelovanje z lokalnimi žagami.
Sodelovali bi z lokalnimi žagami in zasebnimi lastniki gozdov
Integracija nazaj v gozd pa bo njihov četrti projekt v Sloveniji, kjer bodo sodelovali z zasebnimi lastniki gozdov pri odkupu hlodovine. BSW na angleškem trgu 60 odstotkov lesa odkupi od zasebnih lastnikov gozdov, takšne vezi bi radi vzpostavili tudi v Sloveniji. »Na začetku tega leta smo podpisali memorandum tudi z združenjem zasebnih lastnikov gozdov. Na podlagi izkušenj z odkupom hlodovine iz zasebnih gozdov v Združenem kraljestvu in Latviji oblikujemo strategijo o oskrbi z lesom iz zasebnih gozdov. Najprej moramo najti kupce, da zasebni lastniki vidijo ceno in plačilo, da z njimi počasi zgradimo zaupanje,« poudarja Bownlie.
Razlogi za širitev v Slovenijo
Slovenijo so za širitev žage izbrali zaradi velike zaloge kakovostnega lesa, tradicije gozdarstva in lesarstva, dobrih cestnih povezav in bližine pristanišča Koper ter
inovativnosti pri leseni gradnji. »Prvi objekt v Londonu, zgrajen iz križno lepljenih plošč (CLT) kot alternativa betonu, je delo slovenskega podjetja,« poudarja Bownlie. Na Škotskem je 80 odstotkov stavb zgrajenih iz lesa, v Veliki Britaniji pa iz opek. BSW ima v Združenem kraljestvu sedem žag, eno že 20 let tudi v Latviji, ki jo vodijo domačini, in ta model bi radi prenesli tudi v Slovenijo.
Res ne gre brez državnih milijonov?
Domače žage in lesarji pa se sprašujejo, ali Škoti niso Slovenije izbrali zaradi državne pomoči. Največja naložba v slovensko lesno industrijo teče brez evra pomoči naše države. Turški holding Yildiz Entegre Adria je kupil tovarno ivernih plošč Lesna TIP Otiški Vrh, govorijo o 45-milijonski naložbi in predelavi 490 tisoč kubičnih metrov lesa. Zaradi neugodnega razmerja med turško liro in evrom trenutno vse stoji, a posel ni preklican. Na vprašanje, zakaj Škoti potrebujejo desetmilijonsko podporo naše države, Alexander Brownlie odgovarja, da se dogovarjajo za manjšo državno podporo. »Žage so zelo kapitalsko zahtevne, pri tako veliki dolgoročni naložbi, kot bo naša, je podpora lokalne države v Evropi nekaj običajnega,« trdi.
Domače žage moti tudi, da bo škotska megažaga dobila 15-letno pogodbo o odkupu lesa iz državnih gozdov. »Na razpis za dolgoročne pogodbe se lahko prijavijo vse žage, med pogoji so število zaposlenih, višina naložbe, vrednost kubičnega metra lesa in drugo. Kot novi igralec na slovenskem trgu vidimo nekaj podobnosti z Latvijo, kjer tudi deluje veliko lokalnih žag. Pri prodaji bi radi sodelovali z lokalnimi žagami, ki morda niso sposobne vlagati v večje zmogljivosti ali predelavo. Od njih bi kupili žagan les, ga sušili in mu z nadaljnjo predelavo zvišali vrednost ter prodali na svetovni trg. S tem bi zmanjšali izvoz hlodovine sli surovega žaganega lesa,« dodaja Brownlie.
