Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Mercator dodaj
Fani Tomažič dodaj
Bia dodaj
 
Čas branja: 4 min
11.12.2018  15:27  Dopolnjeno: 13.12.2018 04:10
Povpraševanje po lokalni hrani s podeželja raste kljub nekaj višji ceni, pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani
Kupci kupujejo domačo hrano, ker je dobra, pa tudi iz nostalgije
»Poleg domačih mlečnih in mesnih izdelkov je veliko zanimanja tudi za domače rezance in testenine, sokove vseh vrst in sirupe, kekse in marmelade. Kupci si želijo tudi čim več lokalno pridelane zelenjave in sadja. Pri nas prevladujejo kupci, ki ne gledajo na vsak cent, želijo pa kakovostno hrano in veliko izbiro,« pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani.
Foto: Aleš Beno

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Mercator dodaj
Fani Tomažič dodaj
Bia dodaj

Tretje leto Mercator ponuja tudi domačo hrano s kmetij, iz zadrug in od drugih manjših lokalnih ponudnikov. »V tem času so se kupci na to ponudbo, ki jo na policah označujemo z rdečim srčkom Radi imamo domače, navadili in jo vzeli za svojo. Preizkusili so domača živila s podeželja in tista, ki so jih navdušila, tudi redno kupujejo. Povpraševanje raste kljub nekaj višji ceni,« pravi Fani Tomažič, poslovodja Mercatorjevega marketa v Murglah v Ljubljani.

Kupci so iskali domačo hrano, že preden je Mercator domače salame, jogurte in sire, moke, zdrobe, kaše, testenine, kekse, kise, sirupe in sokove, ki so jih kmetje dotlej prodajali na domu ali tržnici, pripeljal v skoraj 300 trgovin po Sloveniji. »Tako kot raste zanimanje za ekološka živila, je raslo tudi povpraševanje po lokalno pridelani hrani,« opaža Tomažičeva. Rada vidi, ko si kupci v njihovi trgovini vzamejo čas in preberejo deklaracijo živila ter preverijo sestavine in njihov izvor.

Domače jagode se bolje prodajajo kot uvožene

Spomladi že komaj čakajo na domače jagode, čeprav so malo dražje od uvoženih. »Ko hkrati ponujamo slovenske in uvožene jagode, večina kupcev izbere domače. Pri nas prevladujejo kupci, ki ne gledajo na vsak cent, želijo pa kakovostno hrano in veliko izbiro,« dodaja Fani Tomažič.

Nekaj višja cena domače hrane s podeželja kupcev ne odvrne. Razumejo, da ima kmetija ali drug manjši lokalni ponudnik višje stroške, manjšo pridelavo in manjše količine od živilskopredelovalne industrije, zato je tudi cena nekaj višja. Je pa res, da kupci za več denarja pričakujejo višjo kakovost.

Nostalgija prodaja

Pritegneta jih tudi tradicionalni okus in videz hrane, ki jih spomni na otroštvo, podeželje in jim zbuja lepe občutke. »Za nekatere velja, da domačo hrano kupijo iz nostalgije, drugi pa zato, ker verjamejo, da je bolj zdrava,« dodaja Tomažičeva. Starši in stari starši malih otrok pa radi kupujejo ekološka živila iz lokalnega okolja. Zato ni naključje, da so v Mercatorju jeseni uvedli na police tudi izdelke Radi imamo BIO domače, med katerimi so tudi biotestenine, mesnine in mlečni izdelki, namazi, sokovi, olja.

Kupci spremljajo trenutno izbiro, dajejo prednost sezonskim živilom, novosti spoznajo v letaku in katalogu. Objave v letaku in katalogu praviloma prodajo še pospešijo. »Ko jih prepriča zgodba o lokalnem dobavitelju in njegovem živilu, ga poiščejo na polici ali posebnih prodajnih kotičkih. Žal je naš market premajhen, da bi na policah našli vse dobrote iz posebne ponudbe Radi imamo domače. Tisto, česar ne najdejo pri nas, poiščejo v hipermarketu,« pravi Tomažičeva.

Lepo in dobro darilo

Če je le mogoče, poskuša kupcem ustreči in priskrbeti tiste domače izdelke, po katerih največ povprašujejo. »S sodelavci se trudimo, da so kupci zadovoljni in se radi vračajo,« dodaja. Ob sobotah in nedeljah njihov market obiščejo tudi kupci, ki pri njih ne nakupujejo vsak dan. Tudi ti kupujejo domačo hrano, verjetno tudi za novoletno obdarovanje. Za darila izbirajo vse vrste domače hrane, drugače pa v zimskih mesecih bolj posegajo po domačih mesninah, spomladi po jogurtih in drugih mlečnih izdelkih, poleti po svežem sadju in zelenjavi, jeseni pa spet po bolj krepkih živilih – skladno s sezonskimi jedmi.

Več sirov iz kozjega in ovčjega mleka ter ekoživil

»Letos smo obogatili ponudbo mlečnih izdelkov s siri, skuto, smetano in jogurti iz kozjega in ovčjega mleka, kakršnih večje mlekarne ne delajo. Nova je tudi linija ekoloških domačih izdelkov Radi imamo BIO domače. Kupci so nove lokalne dobavitelje in njihove novosti lepo sprejeli in jih radi kupujejo,« razlaga Fani Tomažič.

Sama ceni domačo hrano in tudi sodelavce spodbuja, da dobro poznajo, kar ponujajo pod rdečim srčkom Radi imamo domače, da znajo kupce usmeriti, ko česa ne najdejo, ter jim svetovati, ko iščejo kak priboljšek, nekaj posebnega in domačega.

V treh letih na policah 400 novih domačih dobrot

Ko je Mercator pred tremi leti hrano s kmetij in tržnic pripeljal v trgovine, so se prodajalci o novi ponudbi veliko pogovarjali in z radovednostjo čakali, kako jo bodo kupci sprejeli. Odziv je bil tako dober, da so v treh letih projekt Radi imamo domače nadgradili z novimi živili starih dobaviteljev in tudi z novimi dobavitelji, tako da je zdaj ponudba domače hrane res zelo pestra. Mercator je na svojih policah na začetku ponujal 800 domačih živil s kmetij, iz kmetijskih zadrug in od drugih lokalnih dobaviteljev, zdaj pa jih je že več kot 1.100 vrst.

»Kupci so jih lepo sprejeli, saj takšnih izdelkov ne morejo kupiti drugje kot na tržnicah. Nekatere zanimajo tudi sestavine in zelo natančno berejo deklaracije. Ne motijo jih malo krajši roki trajanja svežih živil. Najpomembnejše je, da so domači, torej slovenski, in okusni. Kupci imajo zaupanje v slovensko hrano in verjamejo, da je okusna in kakovostna, živila po tradicionalnih receptih imajo zanje višjo sentimentalno vrednost, tako da jih kupujejo za praznike in druge posebne priložnosti,« opaža Tomažičeva.

Kupci imajo radi novosti s podeželja

Čeprav precej njihovih kupcev redno kupuje svojo najljubšo hrano s podeželja, jih premamijo tudi novosti. Temu se prilagajajo tudi dobavitelji s podeželja. Nekateri dobavitelji so ob rasti prodaje razširili svojo ponudbo v Mercatorju, drugi svoje izdelke, ki se v projektu Radi imamo domače dobro prodajajo, raje širijo v več trgovin največjega trgovca.

»Poleg domačih mlečnih in mesnih izdelkov je veliko zanimanja tudi za domače rezance in testenine, sokove vseh vrst in sirupe, kekse in marmelade. Kupci si želijo čim več lokalno pridelane zelenjave in sadja,« opaža Fani Tomažič. Kupci se radi udeležijo pokušenj in iz prve roke od promotorja ali kmeta izvedo zgodbo o kmetiji ali recept za pripravo. Pristen pozitiven stik z lokalnim dobaviteljem lahko kupce spodbudi, da kupijo tudi druge njegove izdelke, ne le tistih, ki jih lahko pokusijo.

Pogrešajo več domačega suhega sadja in oreščkov

»Suho sadje se bolj prodaja kot nekoč. Kupci radi izbirajo med več vrstami lokalno pridelanega suhega sadja in oreščkov iz ponudbe Radi imamo domače. To bi lahko še razširili tudi z boljšimi vini manjših vinarjev, ki praviloma ne prodajajo v trgovinah. Poleti pa bi bil zanimiv tudi domač sladoled,« za konec pravi Fani Tomažič.


Več iz teme:  

AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...