Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 2 min
14.12.2018  17:19  Dopolnjeno: 14.12.2018 17:45
Doslej so prodali od 50 do 60 ton rib na leto, prihodnje leto jih bodo sto ton, nove trge že iščejo; poleg brancinov imajo tudi orade
Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič
»Za božič v naši družini jemo brancinov karpačo in brancina v pečici, včasih tudi dimljenega brancina. Ob praznikih prodaja rib najbolj poskoči, največja je prav za božič,« pravi Irena Fonda iz ribogojnice Fonda v Seči pri Portorožu.
Foto: Irena Herak

Obveščaj me o novih člankih:  

»Decembra prodamo največ rib v vsem letu, največ naročil je tik pred božičem,« pravi Irena Fonda iz edine morske ribogojnice pri nas, ki je pred veliko prelomnico. Prvih 12 let so za prodajo imeli 50 ton rib na leto, prihodnje leto jih bo prvič sto ton.

»Kljub večji ponudbi ostajamo butična ribogojnica. Za primerjavo: v naši najbližji ribogojnici izlovijo 50 ton rib na dan,« pravi Irena Fonda iz edine morske ribogojnice pri nas, ki je v Seči pri Portorožu.

Po nove kupce v Italijo in Nemčijo

Prvič imajo večjo količino rib. »Doslej smo prodali največ 60 ton brancinov na leto, prihodnje leto bomo imeli skoraj sto ton rib,« dodaja Irena Fonda. Nove trge in nove kupce že dejavno iščejo, zlasti v Italiji in Nemčiji. Večino rib prodajo v Sloveniji, od 20 do 40 odstotkov pa v Avstriji. Prodaja med letom niha, največja je od aprila do konca junija, od septembra do srede oktobra, rekordna pa decembra. Te dni imajo veliko dela, saj največ naročil dobijo tik pred božičem.

Pojemo več orad kot brancina

Znani so po brancinu, po novem ponujajo tudi orade, a le nekaj ton. Brancin ima za morsko ribo bolj nežen okus, kar je Slovencem všeč. Na severu Jadranskega morja te ribe dobro uspevajo, zato so jih začeli gojiti. O oradah so razmišljali od odprtja ribogojnice pred 16 leti, a jim za to ob brancinu in školjkah ni ostalo dovolj časa. Po Fondovih standardih orade že dlje časa goji njihov večinski lastnik, italijanska družba Vale Ca'Zuliani, ki ima valilnico ribjih mladic in ribogojnico v Tržiču (Monfalcone) in Venetu v Italiji.

»Orado so v Sloveniji pred nami že gojili, mi smo se je lotili poskusno v štirih mrežah, saj so kupci veliko spraševali po tej ribi. V zadnjih letih pojemo več orad kot brancinov, saj imajo bolj čokat file, hitreje rasejo in jih je lažje gojiti kot brancina. Brancine do konzumne velikosti gojimo štiri leta, orado pa tri,« pravi sogovornica.

Sveža riba z blagovno znamko

Njihova ribogojnica obratuje 16 let, 12 let brancine tržijo z blagovno znamko Fonda. »Zame je bil največji uspeh, ko so restavracije na jedilnik uvrstile piranskega brancina ali brancina Fonda, ker so gostje toliko spraševali po naših ribah,« poudarja Fonda. Blagovna znamka je nastala po potrebi, ko so ugotovili, da ljudje brez prepoznavnega znaka ne bi ločili njihovega brancina od drugih iz intenzivne vzgoje. »Z blagovno znamko nam je piranskega brancina uspelo diferencirati od drugih rib in pridobiti zaupanje kupcev, ki so zanj pripravljeni plačati nekaj več, ker vedo, da dobijo boljše ribe. Gojimo le najboljše mladice, ki jedo boljšo krmo, proti obraščanju mrež ne uporabljamo kemikalij, ampak jih ročno čistimo,« dodaja.

Z denarjem od turizma kupijo veliko ribje krme

Prepoznavnost svoje blagovne znamke utrjujejo tudi s turizmom, denimo z ogledi ribogojnice, kulinaričnimi delavnicami, pokušnjo rib in školjk. »Na ogled ribogojnice smo peljali goste iz 97 držav, največ je Avstrijcev. Pripovedujemo jim o morju, ribah in kulinariki, na koncu pa pogostimo. Preseneti jih, da brancin do konzumne velikosti, ko tehta okoli 300 gramov, raste kar štiri leta. Dober občutek pa dobijo, ko jim povemo, da z denarjem od ogledov kupimo ribjo krmo,« razlaga Irena Fonda.

Kaj jim je prinesel tuji lastnik

Pred dobrima dvema letoma so za večinskega lastnika dobili italijansko družbo Vale Ca'Zuliani. S tem so si zagotovili obstoj, nova delovna mesta in boljše pogoje za poslovanje. Od tujih lastnikov so že prej kupovali ribje mladice, dobro sodelujejo in se drug od drugega učijo. Skupaj naročajo krmo in zaradi večje količine dosegajo boljše cene. Letos pričakujejo podobne prihodke kot lani, ko so se po podatkih Gvin približali dvema milijonoma evrov.



AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...