Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Razvoj mora biti v ospredju kmetijske politike po letu 2020

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 2 min
10.01.2019  15:59  Dopolnjeno: 10.01.2019 16:24
Najprej je treba določiti strateške cilje v kmetijstvu in izbrati prave ukrepe, ki bodo pripeljali do želenih rezultatov, kot je večji obseg trajnostne pridelave in boljše upravljanje tveganj
Razvoj mora biti v ospredju kmetijske politike po letu 2020

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Raziskovalci biotehniške fakultete, fakultete za družbene vede in Kmetijskega inštituta Slovenije so v znanstveni monografiji ovrednotili slovensko kmetijsko politiko v letih 2015–2020. Povzemamo nekaj njihovih ugotovitev in predlogov za izboljšave. Letos bo priprava strateškega načrta kmetijstva z ukrepi, za katere bodo kmetje po letu 2020 dobili subvencije, glavna naloga kmetijskega ministrstva.

Obseg pridelave stagnira

Prehranska varnost, ki jo lahko razumemo kot povečanje domače pridelave, je eden od glavnih ciljev kmetijske politike, a stopnja samooskrbe se kljub subvencijam ne povečuje. Od leta 2007 je najbolj strmoglavila pri prašičjem mesu, v drugih panogah pa je ostala na približno enaki ravni. Ob stagniranju obsega pridelave rasteta izvoz in uvoz hrane, pokritost uvoza z izvozom pa je nizka. Izvozimo veliko surovega mleka in živih govedi, torej surovin brez dodane vrednosti. Skrb zbuja tudi to, da surovine v sosednje države izvažajo predvsem najučinkovitejši pridelovalci.

Ker subvencije ne prinašajo povečanja obsega pridelave, raziskovalci predlagajo »temeljit premislek o celotni zasnovi kmetijske politike, ki naj bo bolj razvojno usmerjena«. Več je treba vlagati v proizvodne vire, verige vrednosti in zlasti v oblikovanje in prenos znanja. Raziskovalci pogrešajo ukrepe, ki bi prinesli več povezovanja in bi okrepili agroživilske verige.

Boljši dohodkovni položaj kmetij

Pomemben cilj je tudi boljši dohodkovni položaj kmetij. V Sloveniji je slika o ekonomskem položaju glede na proizvodno usmeritev kmetij, njihovo velikost, intenzivnost pridelave in druga merila precej nejasna, saj ni pravih podatkov. Cilji glede ekonomske stabilnosti kmetij in višine njihovih dohodkov niso doseženi, opozarjajo raziskovalci, ki pogrešajo tudi boljše upravljanje tveganj, denimo da zavarujejo več kmetijskih površin.

Raziskovalci pri neposrednih plačilih predlagajo razmislek o poenostavitvah z enotnim plačilom na hektar ali različnimi zneski osnovnega plačila.

Nova okoljska in podnebna kmetijska politika

Največji izziv vidijo v definiciji nove okoljske, podnebne in naravovarstvene kmetijske politike, ki bo spodbudila bolj trajnostno pridelavo hrane. Priporočijo tudi nadgradnjo okoljsko-podnebnih ukrepov KOPOP.

Na področju blaženja podnebnih sprememb bi bilo treba povečati nabor naložbenih in kmetijsko-okoljskih ukrepov, ki v najbolj problematičnih živinorejskih panogah učinkovito zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov. Raziskovalci opozarjajo tudi na premalo učinkovite ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti in varovanja narave.
Raziskovalci pogrešajo definicijo prednostnih nalog za zaposlovanje in generacijsko menjavo na podeželju, kjer zdajšnja kmetijska politika ni dovolj uspešna.

Za ukrepe, ki bi spodbudili razvoj kmetijstva

Nov strateški načrt kmetijstva naj v ospredje postavi razvoj. To pomeni, da je treba vse ukrepe opredeliti glede na to, kaj bodo javna sredstva prinesla v razvojnem smislu (rast obsega in učinkovitosti pridelave ob upoštevanju širših okoljskih in družbenih učinkov kmetovanja). Ukrepi morajo zagotoviti močnejše agroživilske verige. Nujen je boljši prenos znanja in inovacij. Zmanjšati je treba administrativna bremena in zagotoviti bolj vsebinski nadzor nad doseganjem rezultatov, še pravijo raziskovalci.


Več iz teme:  

AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...