Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Podjetje Zorn Plus je na evropskem razpisu SME Instrument dobilo 50 tisoč evrov subvencije
Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Tudi o tem aktualnem vprašanju smo govorili na 6. Agrobiznis konferenci. Ni pa bil govor samo o izzivih – prepoznali smo tudi štiri zmagovalce, ki so s svojimi proizvodi prepričali strokovno komisijo ter bralce spletišča Finance in portala Agrobiznis
(video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 (video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 Ekološko oljčno olje, pridobljeno z ultrazvokom je najbolj inovativen izdelek, z regijsko kulinarično znamko Diši po Prekmurju je zadruga Granar postala najboljši podjetnik v kmetijstvu; Brodka je žganje iz presežkov kruha in tudi najboljši izdelek po izboru potrošnikov; podjetje G2O pa je za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode dobilo posebno priznanje za inovativnost.
Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Dobili bomo letošnjega najboljšega podjetnika v kmetijstvu, najbolj inovativen izdelek in najboljši izdelek po izboru porabnikov. Podelili bomo tudi posebno priznanje za inovativnost.
Kako bi na Krasu zaslužili dodaten milijon evrov Kako bi na Krasu zaslužili dodaten milijon evrov Milijon evrov dodatnega zaslužka bi pripeljali na Kras tako, da bi vse vino iz grozdja sorte refošk prodajali kot teran PTP za (najmanj) tri evre na liter

Kmetijska zadruga Agraria Koper preizkuša akvaponiko

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 3 min
17.01.2019  14:47  Dopolnjeno: 17.01.2019 15:13
Tako v majhnem obsegu gojijo smuče, solato, blitvo in peteršilj; ocenili bodo tudi tržno zanimivost tako pridelane zelenjave
Kmetijska zadruga Agraria Koper preizkuša akvaponiko
»S pilotnim projektom akvaponike bi radi mladim pokazali, da lahko sonaravno pridelajo sladkovodne ribe in zelenjavo tudi brez zemlje. Ta tehnologija je še malo futuristična, čez 20 let pa morda ne bo več,« pravi Patricija Pirnat iz kmetijske zadruge Agraria Koper, ki bo ponujala tudi doživljajski turizem.

Obveščaj me o novih člankih:  

Od jeseni imajo v kmetijski zadrugi Agraria Koper manjši pilotni akvaponski sistem za hkratno gojenje rib in zelenjave. To tehnologijo preizkušajo v okviru čezmejnega projekta Bluegrass, financiranega iz programa sodelovanja Interreg V-A Italija Slovenija 2014–2020.

Hkratno gojenje zelenjave in rib

Akvaponika je novejša tehnologija hkratnega gojenja rib in zelenjave 365 dni na leto v zaprtem krogotoku in v enakih razmerah. Prednosti akvaponike so v manjši porabi gnojil, vode in energije, v hitrejši rasti rastlin zaradi stalne dostopnosti hranil in brez fitofarmacevtskih sredstev.

Pri nas se še ni uveljavila. Edini tak večji rastlinjak, ki je blizu Ljubljane zaživel spomladi 2015, so zaradi pritožb sosedov in inšpekcij morali podreti. V Prekmurju pa še živi manjši akvaponski sistem, ki ga je lastnica, kot smo slišali jeseni, pripravljena prodati, saj ji ne prinaša želenega zaslužka.

»Naš akvaponski sistem je res majhen, saj obsega le dva bazena z ribami. Gojimo smuča, razmišljali smo tudi o postrvi. Iskali smo okusne ribe, saj bi radi v šole in vrtce prodrli z lokalno vzrejenimi sladkovodnimi ribami. Poleg rib akvaponsko trenutno gojimo tudi solato, blitvo in peteršilj. Količine so zelo majhne,« pravi Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v kmetijski zadrugi Agraria Koper.

Rastline imajo hranila stalno na voljo. Bakterije v akvaponskem sistemu pomagajo razgraditi ribje izločke, da nastane hrana za rastline. Te gojijo v lončkih, do katerih teče voda, v glinoporu in ploščah, ki plavajo na vodi. Ne uporabljajo nobenih fitofarmacevtskih sredstev.

Sonaravna pridelava hrane brez zemlje

V zadrugi Agraria zagovarjajo tradicionalno pridelavo v tleh, a ker je na voljo vse manj kmetijske zemlje, ljudi pa je vse več, se preizkušajo tudi v akvaponiki. »Akvaponika je še vedno malo futuristična, s pilotnim projektom želimo zlasti mladim pokazati, da lahko sonaravno pridelajo hrano tudi brez zemlje in brez onesnaževanja okolja,« razlaga sogovornica.Akvaponsko vzgojenih rib in zelenjave ne prodajajo, saj jih je premalo. Med projektom spremljajo in analizirajo stroške takšne pridelave in njen vpliv na okolje, da bodo lahko ocenili tržno zanimivost te tehnologije. Vse, ki jih akvaponika zanima, vabijo na posebne delavnice. »Akvaponika ima prihodnost, čeprav jo pozna premalo ljudi, zato bo treba veliko truda vložiti v izobraževanje. Nekateri akvaponiko zamenjujejo s hidroponiko, kjer rastline rastejo v vodi, tej pa dodajo razna hranila. Mi vodi, v kateri plavajo ribe in ki pride tudi do rastlin, ničesar ne dodajamo,« poudarja Patricija Pirnat.

K projektu vabijo kmete, ribogojce in raziskovalce

Projekt traja do konca marca prihodnje leto, zanj bodo dobili 645 tisoč evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Poleg zadruge Agraria pri njem sodelujejo še biotehniška fakulteta iz Ljubljane in trije partnerji iz Italije – ribogojska zadruga Shoreline, univerza Ca’Foscari in UTI del Noncello. Spodbujanje razvoja in vpeljave inovativnih tehnologij za pridelavo hrane pa je njihov glavni cilj. Analizirali bodo povpraševanje po posameznih akvaponsko vzgojenih pridelkih. V projekt bi radi vključili tudi kmete, ribogojce in raziskovalce, da bi poiskali odgovore na odprta vprašanja in rešitve za težave, ki lahko ovirajo morebitno širjenje akvaponike.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako diha trg kmetijskih in gozdarskih strojev

Kakšne traktorje in druge stroje kupujejo kmetje ter kaj se dogaja s cenami, smo preverili na novem sejmu kmetijske in gozdarske...

AGROBIZ
Novice
Novice Reportaža: Kljub snegu cveti prodaja domače zelenjave z ljubljanskih kmetij 1

Pot dobrot vas popelje na 23 kmetij na obrobju Ljubljane – v Savljah, Klečah in na Ježici, kjer lahko kupite vse od krompirja, kislega...

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij 1

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Dileme ekološkega sadjarja: kako dobiti pravo sorto jabolk 5

»To, kar je dobrega na evropskem trgu, ni dosegljivo za nas vrtičkarje,« pravi Janez Trstenjak

AGROBIZ
Novice
Novice Humko bo zagnal proizvodnjo ob največjem zaporu v jugovzhodni Evropi

Zraven zapora v Sremski Mitrovici bodo proizvajali humus, substrate in gnojila

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? 4

Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6....