Od jeseni imajo v kmetijski zadrugi Agraria Koper manjši pilotni akvaponski sistem za hkratno gojenje rib in zelenjave. To tehnologijo preizkušajo v okviru čezmejnega projekta Bluegrass, financiranega iz programa sodelovanja Interreg V-A Italija Slovenija 2014–2020.
Hkratno gojenje zelenjave in rib
Akvaponika je novejša tehnologija hkratnega gojenja rib in zelenjave 365 dni na leto v zaprtem krogotoku in v enakih razmerah. Prednosti akvaponike so v manjši porabi gnojil, vode in energije, v hitrejši rasti rastlin zaradi stalne dostopnosti hranil in brez fitofarmacevtskih sredstev.
Pri nas se še ni uveljavila. Edini tak večji rastlinjak, ki je blizu Ljubljane zaživel spomladi 2015, so zaradi pritožb sosedov in inšpekcij morali podreti. V Prekmurju pa še živi manjši akvaponski sistem, ki ga je lastnica, kot smo slišali jeseni, pripravljena prodati, saj ji ne prinaša želenega zaslužka.
»Naš akvaponski sistem je res majhen, saj obsega le dva bazena z ribami. Gojimo smuča, razmišljali smo tudi o postrvi. Iskali smo okusne ribe, saj bi radi v šole in vrtce prodrli z lokalno vzrejenimi sladkovodnimi ribami. Poleg rib akvaponsko trenutno gojimo tudi solato, blitvo in peteršilj. Količine so zelo majhne,« pravi Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v kmetijski zadrugi Agraria Koper.
Rastline imajo hranila stalno na voljo. Bakterije v akvaponskem sistemu pomagajo razgraditi ribje izločke, da nastane hrana za rastline. Te gojijo v lončkih, do katerih teče voda, v glinoporu in ploščah, ki plavajo na vodi. Ne uporabljajo nobenih fitofarmacevtskih sredstev.
Sonaravna pridelava hrane brez zemlje
V zadrugi Agraria zagovarjajo tradicionalno pridelavo v tleh, a ker je na voljo vse manj kmetijske zemlje, ljudi pa je vse več, se preizkušajo tudi v akvaponiki. »Akvaponika je še vedno malo futuristična, s pilotnim projektom želimo zlasti mladim pokazati, da lahko sonaravno pridelajo hrano tudi brez zemlje in brez onesnaževanja okolja,« razlaga sogovornica.Akvaponsko vzgojenih rib in zelenjave ne prodajajo, saj jih je premalo. Med projektom spremljajo in analizirajo stroške takšne pridelave in njen vpliv na okolje, da bodo lahko ocenili tržno zanimivost te tehnologije. Vse, ki jih akvaponika zanima, vabijo na posebne delavnice. »Akvaponika ima prihodnost, čeprav jo pozna premalo ljudi, zato bo treba veliko truda vložiti v izobraževanje. Nekateri akvaponiko zamenjujejo s hidroponiko, kjer rastline rastejo v vodi, tej pa dodajo razna hranila. Mi vodi, v kateri plavajo ribe in ki pride tudi do rastlin, ničesar ne dodajamo,« poudarja Patricija Pirnat.
K projektu vabijo kmete, ribogojce in raziskovalce
Projekt traja do konca marca prihodnje leto, zanj bodo dobili 645 tisoč evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Poleg zadruge Agraria pri njem sodelujejo še biotehniška fakulteta iz Ljubljane in trije partnerji iz Italije – ribogojska zadruga Shoreline, univerza Ca’Foscari in UTI del Noncello. Spodbujanje razvoja in vpeljave inovativnih tehnologij za pridelavo hrane pa je njihov glavni cilj. Analizirali bodo povpraševanje po posameznih akvaponsko vzgojenih pridelkih. V projekt bi radi vključili tudi kmete, ribogojce in raziskovalce, da bi poiskali odgovore na odprta vprašanja in rešitve za težave, ki lahko ovirajo morebitno širjenje akvaponike.
