Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Podjetje Zorn Plus je na evropskem razpisu SME Instrument dobilo 50 tisoč evrov subvencije
Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Tudi o tem aktualnem vprašanju smo govorili na 6. Agrobiznis konferenci. Ni pa bil govor samo o izzivih – prepoznali smo tudi štiri zmagovalce, ki so s svojimi proizvodi prepričali strokovno komisijo ter bralce spletišča Finance in portala Agrobiznis
(video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 (video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 Ekološko oljčno olje, pridobljeno z ultrazvokom je najbolj inovativen izdelek, z regijsko kulinarično znamko Diši po Prekmurju je zadruga Granar postala najboljši podjetnik v kmetijstvu; Brodka je žganje iz presežkov kruha in tudi najboljši izdelek po izboru potrošnikov; podjetje G2O pa je za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode dobilo posebno priznanje za inovativnost.
Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Dobili bomo letošnjega najboljšega podjetnika v kmetijstvu, najbolj inovativen izdelek in najboljši izdelek po izboru porabnikov. Podelili bomo tudi posebno priznanje za inovativnost.
Kako bi na Krasu zaslužili dodaten milijon evrov Kako bi na Krasu zaslužili dodaten milijon evrov Milijon evrov dodatnega zaslužka bi pripeljali na Kras tako, da bi vse vino iz grozdja sorte refošk prodajali kot teran PTP za (najmanj) tri evre na liter

Še vedno jemo v glavnem uvoženo ekološko hrano

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Medium dodaj
Evropska unija dodaj
Marija Marinček dodaj
 
Čas branja: 3 min
17.01.2019  17:45  Dopolnjeno: 17.01.2019 17:59
Zakaj zamuja kolektivna blagovna znamka, pod katero bodo kemtje tržili svoje ekološke pridelke in živila?
Še vedno jemo v glavnem uvoženo ekološko hrano

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Medium dodaj
Evropska unija dodaj
Marija Marinček dodaj

medium">V Berlinu se je začel sejem hrane, kmetijstva in vrtnarstva Zeleni teden (Grüne Woche), na katerem se Slovenija predstavlja s hmeljem in pivom. Ker ekološko kmetijstvo velja za zeleno, smo ob tem sejmu pogledali, kako je razširjeno v Evropski uniji in pri nas.

Čeprav je EU za vodilnimi ZDA drugi največji trg ekološke hrane, je ekološka pridelava v Evropi ostala butična. Hitreje kot pridelava pa raste prodaja: leta 2004 so v EU prodali za 10,9 milijarde evrov ekohrane, leta 2016 pa že za 33,5 milijarde evrov.

Največ površin v ekološki kontroli v Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji

V EU se ekološko kmetuje le na 2,7 odstotka kmetijske zemlje v uporabi, od leta 2007 do 2016 pa se je obseg teh površin povečal za 73 odstotkov.

Leta 2016 smo v EU imeli skoraj 300 tisoč ekoloških kmetov, ekološko pridelavo pa na 12,1 milijona hektarjev zemlje. Skoraj pol teh površin je bilo v Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji.

Razdrobljeno trženje zavira razmah ekokmetovanja

V Sloveniji se ekološko kmetovanje širi prepočasi. Po že znižanih načrtih naj bi do leta 2021 ekološko kmetovali na vsaj 55 tisoč hektarjih zemlje, imeli pa naj bi pet tisoč ekoloških kmetij ali v ekološki preusmeritvi. Takšnih kmetij je bilo predlanskim 3.635 od okoli 70 tisoč kmetij, kar je približno pet odstotkov vseh kmetij. Ekološka pridelava je predlanskim potekala na skoraj 46.300 hektarjih. Ekološka pridelava ne privlači kmetov, ker je trženje ekopridelkov razdrobljeno, odkup in distribucija pa neorganizirana, zato so transportne poti dolge, poslovanje ekokmetij pa pogosto neracionalno. Ovira je delno tudi zakonodaja, in sicer zlasti davčne blagajn, zaradi katerih je precej kmetij opustilo dopolnilne dejavnosti.

Povprečna velikost ekološke kmetije je 12,73 hektara, kar je približno šest hektarjev več od povprečne konvencionalne kmetije. Slovenija je v primerjavi z drugimi članicami EU na osmem mestu po številu kmetij, ki so vključene v ekološko kontrolo.

Prevladuje ekološko travinje

Med površinami v ekološki kontroli prevladuje travinje (84 odstotkov), njiv je le desetina, 3,7 odstotka je sadovnjakov, 1,7 odstotka vseh površin ze ekopridelavo pa je bilo ekoloških vinogradov. Za nove ekološke kmetije in širjenje ekoloških površin je še veliko prostora. Prehod v ekopridelavo spodbuja tudi nova uredba o zelenem javnem naročanju, po kateri morajo javne ustanove od leta 2024 kupiti vsaj 15 odstotkov ekoloških živil. Ker je domače pridelave premalo, na razpisih zmaguje ekohrana iz uvoza.

Kupci pogrešajo sveže ekovrtnine, sadje in nemesna živila

Slovenci največ povprašujejo po svežih ekoloških vrtninah, sadju in nemesnih predelanih živilih. Pri teh pridelkih je še veliko prostora za ekološke, a se ponudba ne širi dovolj hitro. Verjetno tudi zaradi nepovezovanja kmetov. Ekološki kmetje v Sloveniji večino pridelkov prodajo neposredno na kmetijah ali na lokalnih tržnicah. Povpraševanje namreč močno presega ponudbo, zato je v Sloveniji večina ekološke hrane iz drugih držav EU (Italije, Nemčije, Avstrije), nekaj pa tudi iz tretjih držav (Turčija, Izrael, Rusija in Srbija).

Po drugi strani pa ekološki kmetje potrebujejo več naložb v učinkovitejšo in cenejšo pridelavo. Veliko zamujajo s tem, da se ne povežejo pri trženju in da skupaj ne nastopajo na trgu. Potrebujejo tudi več znanja za širitev ekološkega semenarstva in rejskih ciljev pri selekciji.

Nove blagovne znamke za ekološke pridelke še ni

Ekološki kmetje so se predlanskim, ob dvajsetletnici prvih ekoloških kmetij s certifikati, povezali v novo Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije, saj je prejšnja zveza zamrla. Pred letom so napovedali, da pripravljajo novo kolektivno blagovno znamko, pod katero bodo lahko ekokmetje prodajali svoje pridelke. Nova blagovna znamka naj bi zaživela septembra lani, a je še ni. »Z novo blagovno znamko res zamujamo, se pa premika, tako da bomo kmalu razkrili, kdaj bo zaživela,« pravi Marija Marinček, predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, ki vodi tudi združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine ter je sama ekološka kmetovalka.

Portal za ekološke kmete obstal

Če se bo, upajmo, letos s kolektivno blagovno znamko premaknilo pri prepoznavnosti in trženju ekohrane s kmetij, pa je lanska ideja o spletnem portalu, kjer bi ekološki kmetje spremljali vse zanje veljavne zakone, imeli borzo ekoloških pridelkov in iskalnik ekokmetij, obstala. »Ni denarja, od kmetijskega ministrstva nismo dobili podpore za zagon portala, sami pa ga ne zmoremo financirati,« dodaja Marija Marinček.

Preberite tudi: Kako bi dobili več ekoloških kmetij



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako diha trg kmetijskih in gozdarskih strojev

Kakšne traktorje in druge stroje kupujejo kmetje ter kaj se dogaja s cenami, smo preverili na novem sejmu kmetijske in gozdarske...

AGROBIZ
Novice
Novice Reportaža: Kljub snegu cveti prodaja domače zelenjave z ljubljanskih kmetij 1

Pot dobrot vas popelje na 23 kmetij na obrobju Ljubljane – v Savljah, Klečah in na Ježici, kjer lahko kupite vse od krompirja, kislega...

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako bi dobili več ekoloških kmetij 1

Dobro bi bilo zmanjšati birokratske ovire za ekološke kmete in povečati subvencije, da bodo bolj primerljive zahtevnejši ekološki...

AGROBIZ
Novice
Novice Dileme ekološkega sadjarja: kako dobiti pravo sorto jabolk 5

»To, kar je dobrega na evropskem trgu, ni dosegljivo za nas vrtičkarje,« pravi Janez Trstenjak

AGROBIZ
Novice
Novice Humko bo zagnal proizvodnjo ob največjem zaporu v jugovzhodni Evropi

Zraven zapora v Sremski Mitrovici bodo proizvajali humus, substrate in gnojila

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? 4

Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6....