Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Podjetje Zorn Plus je na evropskem razpisu SME Instrument dobilo 50 tisoč evrov subvencije
Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Tudi o tem aktualnem vprašanju smo govorili na 6. Agrobiznis konferenci. Ni pa bil govor samo o izzivih – prepoznali smo tudi štiri zmagovalce, ki so s svojimi proizvodi prepričali strokovno komisijo ter bralce spletišča Finance in portala Agrobiznis
(video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 (video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 Ekološko oljčno olje, pridobljeno z ultrazvokom je najbolj inovativen izdelek, z regijsko kulinarično znamko Diši po Prekmurju je zadruga Granar postala najboljši podjetnik v kmetijstvu; Brodka je žganje iz presežkov kruha in tudi najboljši izdelek po izboru potrošnikov; podjetje G2O pa je za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode dobilo posebno priznanje za inovativnost.
Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Dobili bomo letošnjega najboljšega podjetnika v kmetijstvu, najbolj inovativen izdelek in najboljši izdelek po izboru porabnikov. Podelili bomo tudi posebno priznanje za inovativnost.

Možnosti za razmah ekološkega kmetijstva

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Marija Marinček dodaj
Dejan Židan dodaj
Aleksandra Pivec dodaj
OMD dodaj
 
Čas branja: 4 min
28.01.2019  15:36  Dopolnjeno: 28.01.2019 16:07
Utrinki s petkove konference o ekološkem kmetijstvu
Možnosti za razmah ekološkega kmetijstva
"»V Sloveniji ekološko vzredimo okoli 15 tisoč telet na leto, ki dajo približno 4.500 ton ekomesa, a le slabih deset odstotkov ga prodajo kot ekološkega. Večino ekomesa prodajo po ceni za konvencionalno vzrejeno meso in to je treba spremeniti,« pravi Boštjan Kosec, ki ekogovedino trži skupaj s partnersko ekokmetijo Zadravec. Z ekokmetijami se povezuje tudi v okviru socialnega podjetja Eko Prlekija, prek katerega bi radi skupaj tržili širok nabor ekohrane.
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Marija Marinček dodaj
Dejan Židan dodaj
Aleksandra Pivec dodaj
OMD dodaj

Zadnji podatki kažejo, da ekološka pridelava poteka na desetih odstotkih kmetijske zemlje v uporabi, a da bi dosegli cilj – ekopridelavo na 55 tisoč hektarjih do konca leta 2021 in pet tisoč ekokmetij -, bi morali ekološko kmetovanje razširiti še na sedem tisoč hektarjev, v ekološko preusmeritev pa vključiti še dobrih 1.300 kmetij.

Premalo usposobljenih svetovalcev

»Pomanjkanje svetovalcev za ekopridelavo, imamo jih le pet, je največja težava. Če za prihodnje sedemletno obdobje ne bo dodatnih svetovalcev in več usposabljanj, ne bo več novih ekoloških kmetij. Prejšnji minister Dejan Židan ni naredil dovolj za razmah ekopridelave, zato računamo na novo ministrico Aleksandro Pivec,« je na petkovi konfenreci o ekokmetijstvu poudarila Marija Marinček, ekološka pridelovalka in predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije.

»Težava ni samo v zadostnem številu svetovalcev, ampak tudi v pravi usposobljenosti, saj kmetje pogosto vedo več kot svetovalci,« dodaja kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.

Zaščitena območja so idealna za ekološko kmetijstvo

Ekološka pridelava hrane je idealna za vodovarstvena območja (VVO), krajinske parke in območja v Naturi 2000. »Kmetije na VVO bi se morale ukvarjati samo z ekološkim kmetovanjem. To je primerno tudi za kmetije na hribovitih predelih (gre za tako imenovana območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje – OMD) in manjše kmetije, specializirane za nišno pridelavo denimo jagodičja, zelišč, zelenjave …,« pravi Martina Bavec s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Za zgled omenja Francijo, kjer razvijajo stičišča (food hub), v katerih povežejo lokalne pridelovalce hrane s kupci, in tudi celovško škofijo, ki pri zakupu kmetijske zemlje daje prednost ekološkim kmetom.

Finančna spodbuda za prirejo ekomleka

Ekološka pridelava je primerna tudi za večje kmetije, ki iščejo pridelke z višjo dodano vrednostjo. »Večji rejci mleka na Pohorju že razmišljajo o preusmeritvi v ekološko prirejo mleka,« dodaja Tadeja Kvas Majer, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu.

Večja prireja ekološkega mleka je tudi cilj največje mlekarne. Ljubljanske mlekarne želijo do leta 2020 odkupiti pet milijonov litrov ekološkega mleka letno, zato kmetije, od katerih že odkupujejo mleko, finančno spodbujajo v ekološko preusmeritev.

»V Sloveniji se pridela od šest do sedem milijonov litrov ekološkega mleka na leto. Mi bi ga radi letno prirejo povečali še za pet milijonov litrov, zato kmetom v ekološki preusmeritvi ponujamo finančno premijo. V prvem mescu preusmeritve v ekološko prirejo dobijo dodatni cent na liter mleka, ki ga odkupimo od njih. Ko pridobijo ekocertifikat, premija znaša dodatnih 13 centov na liter, kar pomeni za 40 odstotkov višjo odkupno ceno kot za konvencionalno mleko,« pravi Anton Jakljevič, direktor odkupa mleka v Ljubljanskih mlekarnah.

Večina ekomesa se še vedno proda po ceni za konvencionalno vzrejeno

Da bi seneno mleko in seneno meso, ki je višji standard od ekopridelave, na trgu doseglo višjo ceno, so se rejci pred letom in pol začeli povezovati v združenje. Med njimi je tudi Boštjan Kosec z ekokmetije Kosec v Prlekiji, ki s kmetijo Zadravec od leta 2010 skupaj trži seneno goveje meso. Odkar Kosec na kmetijsko-gozdarski zbornici KGZS vodi projekt senenega mleka, še bolj verjame v povezovanje. »V Sloveniji vzredimo okoli 15 tisoč ekoloških telet na leto, ki dajo približno 4.500 ton ekomesa, le slabih deset odstotkov ga prodajo kot ekološkega, večino pa po ceni za konvencionalno vzrejeno meso in to je treba spremeniti,« pravi Kosec, ki se z ekološkimi kmetijami povezuje tudi v okviru socialnega podjetja Eko Prlekija, prek katerega bi radi skupaj tržili širok nabor ekohrane.

Partnersko kmetovanje za ekološka žita in oljnice

Dobre izkušnje s partnerskim kmetovanjem ima ekokmetija Slavič iz Vučje vasi pri Križevcih, ki od 15 prleških ekoloških kmetij odkupuje žito in oljnice, jih predela v mlevske izdelke in olja ter proda pod blagovno znamko Vila Natura. »Od prodaje na domači kmetiji in v manjših trgovinah smo napredovali v trgovske verige, zaposlujemo deset ljudi, zanima nas tudi izvoz,« pravi Marko Slavič. Želi si, da bi po letu 2020 z evropskimi subvencijami podprli kmetije, ki pridelujejo ekološko hrano za trg.

Preberite tudi: Kako bi dobili več ekoloških kmetij in Še vedno jemo v glavnem uvoženo ekološko hrano

-



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako diha trg kmetijskih in gozdarskih strojev

Kakšne traktorje in druge stroje kupujejo kmetje ter kaj se dogaja s cenami, smo preverili na novem sejmu kmetijske in gozdarske...

AGROBIZ
Novice
Novice Reportaža: Kljub snegu cveti prodaja domače zelenjave z ljubljanskih kmetij 1

Pot dobrot vas popelje na 23 kmetij na obrobju Ljubljane – v Savljah, Klečah in na Ježici, kjer lahko kupite vse od krompirja, kislega...

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...

AGROBIZ
Novice
Novice Dileme ekološkega sadjarja: kako dobiti pravo sorto jabolk 5

»To, kar je dobrega na evropskem trgu, ni dosegljivo za nas vrtičkarje,« pravi Janez Trstenjak

AGROBIZ
Novice
Novice Humko bo zagnal proizvodnjo ob največjem zaporu v jugovzhodni Evropi

Zraven zapora v Sremski Mitrovici bodo proizvajali humus, substrate in gnojila

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? 4

Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6....