Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele Podjetje Zorn Plus je na evropskem razpisu SME Instrument dobilo 50 tisoč evrov subvencije
Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Afera s poljskim mesom je razkrila luknje v prehranski verigi. Kako jih pokrpati? Tudi o tem aktualnem vprašanju smo govorili na 6. Agrobiznis konferenci. Ni pa bil govor samo o izzivih – prepoznali smo tudi štiri zmagovalce, ki so s svojimi proizvodi prepričali strokovno komisijo ter bralce spletišča Finance in portala Agrobiznis
(video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 (video) Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 Ekološko oljčno olje, pridobljeno z ultrazvokom je najbolj inovativen izdelek, z regijsko kulinarično znamko Diši po Prekmurju je zadruga Granar postala najboljši podjetnik v kmetijstvu; Brodka je žganje iz presežkov kruha in tudi najboljši izdelek po izboru potrošnikov; podjetje G2O pa je za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode dobilo posebno priznanje za inovativnost.
Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Dobili bomo letošnjega najboljšega podjetnika v kmetijstvu, najbolj inovativen izdelek in najboljši izdelek po izboru porabnikov. Podelili bomo tudi posebno priznanje za inovativnost.

Dileme ekološkega sadjarja: kako dobiti pravo sorto jabolk

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Janez Trstenjak dodaj
Bia dodaj
KSB dodaj
Mercator dodaj
 
Čas branja: 5 min
29.01.2019  17:39  Dopolnjeno: 31.01.2019 13:38
»To, kar je dobrega na evropskem trgu, ni dosegljivo za nas vrtičkarje,« pravi Janez Trstenjak
Dileme ekološkega sadjarja: kako dobiti pravo sorto jabolk
»Želimo si nove odporne sorte, ki se sadijo po Evropi, vendar je večina teh sort klubska ali z licencami zaščitena in jih ne moremo dobiti. Kljub temu se ne bojim, da z jabolki ne bi mogel preživeti družine,« pravi ekološki sadjar Janez Trstenjak iz Prlekije. Z ženo Natašo si ob vsem delu najraje vzameta čas za pet otrok, na sliki pa manjka najmlajša hči, ki je še v vozičku.

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Janez Trstenjak dodaj
Bia dodaj
KSB dodaj
Mercator dodaj

»Prvič v življenju ne vem, katere sorte jabolk bom jeseni sadil na novi parceli, ki jo po dolgih letih zaraščanja čistimo in pripravljamo na zasaditev,« priznava Janez Trstenjak, gospodar družinske ekološke kmetije Trstenjak iz Stročje vasi pri Ljutomeru. Sodijo med večje ekološke sadjarje pri nas, saj skupaj z družinskim podjetjem Bio dan obdelujejo 11 hektarjev intenzivnih sadovnjakov in pol hektarja travniških visokodebelnih nasadov.

Pred kratkim so začeli čiščenje in pripravo novega ekonasada na pet hektarjev veliki parceli, ki so jo najeli od Sklada kmetijskih zemljišč in je bila dalj časa v zaraščanju. Za to investicijo so jim na lanskem razpisu za ukrep 4.1 odobrili več kot 60-odstotno sofinanciranje.

Premajhni za odporne klubske ali z licenco zaščitene sorte

Jeseni imajo predvideno sajenje, vendar Janez Trstenjak prvič v življenju ne ve, kaj bo sadil: »To, kar je dobrega na evropskem trgu, ni dosegljivo za nas 'vrtičkarje' v Sloveniji.« Želijo si nove odporne sorte, ki se sadijo po Evropi, vendar je večina teh sort klubska ali z licencami zaščitena in jih ne morejo dobiti. Sadike sorte bonita bi dobili le za integrirano pridelavo, ekološka pa je dostopna le članom zadruge KSB Südtirol, ki se ne namerava širiti v Slovenijo.

»Premajhni smo tudi za mnogo drugih vrhunskih klubskih sort, kot so lucy, modi, ariana, fujioan in juliet. Francozi bi bili pripravljeni v širitev kluba juliet na novi trg le, če bi se zasadilo najmanj 200 hektarjev, kar je za nas nedosegljivo,« ponazarja Trstenjak.

Nad pozebo z oroševanjem, nad škodljivce s posebno mrežo

Prilagajanje podnebnim spremembam je njegov glavni izziv. Nekaj nasadov so že zaščitili z oroševanjem, druge z napravo, ki piha topel zrak (fruit buster). Vse nove nasade pa urejajo na višje ležečih vinogradniških legah, kjer je manjša nevarnost pozebe. Da je to pravilna odločitev, so prepričani po zadnjih dveh pozebah v letih 2016 in 2017, ko na višje ležečih parcelah ni bilo večje škode zaradi zmrzali.

»Jablane oblečemo v posebno mrežo proti toči 'keep and touch', ki je tako gosta in tako nameščena, da škodljivcem, kot je metulj jabolčnega zavijača, prepreči odlaganje jajčec na jablano,« pravi gospodar kmetije.

Po nepotrebnem dvojna zaščita pred škodljivci

Čeprav že z novim postopkom montaže zaščitne mreže proti toči in mrčesu preprečuje dostop škodljivcev do dreves, mora pri ukrepu KOPOP (kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačilih) še z metodo konfuzije in dezorientacije preganjati škodljivce in namestiti posebne feromonske vabe – dispenzorje, ki preprečujejo razmnoževanje škodljivcev. »Vabe stanejo okoli 250 evrov na hektar, dobro polovico tega stroška nam povrnejo, vendar ne vidim pravega smisla, saj je nameščanje teh vab pri naših mrežah nepotrebno, a zahteve pri ukrepu KOPOP tega ne upoštevajo. Ker ne upoštevajo novejših mrež, imam dvojno zaščito pred škodljivci, malo več stroškov in še več dela,« pravi Trstenjak. En nasad že tretje leto obdelujejo po biodinamičnih smernicah in tako preizkušajo možnosti za nov korak.

Tudi novi sadovnjak bo dobil mrežo proti toči keep and touch, ki pomeni korak naprej v ekološkem sadjarstvu. »Na zatišnih legah pod mrežo nastaja mikroklima, še posebej ugodna za nastanek bolezni, kot sta mušja pegavost in sajavost. Zato imamo najraje višje ležeče vetrovne lege. V novem sadovnjaku bomo nekaj vrst poskusno prekrili z nepremočljivo mrežo, kakršno uporabljajo pri češnjah za preprečevanje glivičnih bolezni. To folijo bomo preizkusili na jablanah, da se prepričamo, ali lahko s tem ukrepom zmanjšamo število škropljenj in preprečimo pojav glivičnih bolezni na sadežih,« načrtuje Janez Trstenjak.

Mineva deset let od ekološke preusmeritve

Pred več kot 20 leti mu je znanec iz Avstrije rekel, da za preživetje družine potrebuje deset hektarjev konvencionalnih ali tri hektarje ekoloških sadovnjakov. Ko se je Trstenjak temu znancu čez deset let pohvalil, da jabolka integrirano prideluje na desetih hektarjih, mu je znanec odvrnil, da ne ve, ali bo s tem preživel, saj v Avstriji za preživetje družine potrebujejo od 15 do 20 hektarjev konvencionalnih sadovnjakov, pri ekoloških pa zadoščajo še vedno trije hektarji. To in želja po prenehanju zastrupljanja sebe, bližnjih in narave s pesticidi sta Trstenjaka leta 2009 spodbudila, da je nasade začel preusmerjati v ekološko pridelavo.

Svojo ponudbo gradijo na jabolkih – prodajajo sveža in predelana v sokove, kis, suhe krhlje, marmelade ... Sokove delajo tudi iz drugih vrst sadja in zelenjave, a jih je manj od jabolčnih. Zadnji dve leti, ko zaradi spomladanske pozebe ni bilo veliko jabolk, jih je reševala dopolnilna dejavnost proizvodnje sokov. Ekoživila ponujajo pod lastno blagovno znamko Ekogrunt.

Z ekokmeti se povezujejo za skupno prodajo

Tako kot Janez Trstenjak išče nova znanja in opremo za lažjo pridelavo jabolk, dela korake tudi pri prodaji. Tako so skupaj s še sedmimi ekološkimi kmeti ustanovili socialno podjetje Eko Prlekija, ki si ustvarja velik potencial za razvoj in prodor slovenske ekološke hrane, nastalo pa je na pobudo ekokmeta Boštjana Kosca. »Socialno podjetje ima osem lastnikov in več kot 30 ekokmetov podpornikov. Naš cilj je prepričati čim več kmetij, da preidejo v ekološko pridelavo, jim pomagati pri pridelavi in prodaji, širok nabor slovenske ekohrane pa vse leto ponujati kupcem po Sloveniji. Vsi ekološki kmetje, ki se tukaj združujemo, smo optimisti in zadovoljni s svojim delom. Še bolje pa je, ko vidiš, kakšno breme si odložil z ramen, ko si nehal uporabljati pesticide,« pravi Janez Trstenjak.

Zelo pomemben je bil tudi vstop v Mercator, kjer sokove prodajajo v več kot 140 trgovinah po Sloveniji. »Prodaja je odlična, zadovoljen sem z njihovim pristopom, dobro sodelujemo,« dodaja.

Celotno količino jabolk prodajo sami, največ šolam in vrtcem, največ sokov pa kmečkim turizmom, gostincem in Mercatorju. Jeseni jih doma obišče veliko manjših in večjih sadjarjev iz celotne Slovenije in tudi iz tujine, ki jim pripeljejo različno sadje za sočenje.

S komercialistom do novih kupcev v gostinstvu

Ko je bilo jasno, da bo lani obilna letina jabolk in cena teh nizka, je Trstenjak takoj zaposlil komercialista, da bi prodajo sokov razširil v gostinstvu. Z rastjo prodaje sokov je zadovoljen: »Ko bomo dosegli prodajne cilje doma, bomo prodajo razširili čez mejo, od koder že imamo nekaj povpraševanja. Najbolj nas zanimajo hoteli in restavracije, ki že cenijo naš sok iz starih visokodebelnih jabolk. Ta jabolka odkupujemo od drugih kmetij, sok pa tržimo pod blagovno znamko Dere sen jaz mali bija.«

V sadjarstvu vidi prihodnost kmetije

Janez Trstenjak v sadjarstvu še vedno vidi prihodnost domače kmetije. Ko je gospodaril še njegov oče, so imeli farmo piščancev, redili so prašiče in govedo, še prej pa pridelovali bezgove in ribezove sadike za celotno vzhodno Evropo. Oče, ki je bil tudi priznani vinar, mu je slabše grozdje prepustil za sok, Janez ga je predelal in sok dobro prodal ter se tako navdušil nad proizvodnjo sokov in sadjarstvom. Ob očetovih težavah z zdravjem je kmetijo prevzel in preusmeril v sadjarstvo.

»Ne bojim se, da z jabolki ne bi mogel preživeti. Verjetno bom postopno moral opustiti nasade jablan na slabših legah. Za drugo vrsto sadja se ne zanimam, ker sem se enkrat že opekel. Posadil sem tisoč sliv in po petih letih ekološke vzgoje spoznal, da ni tako preprosto, kot sem pričakoval in da samo 's srečo' in brez znanja v ekološki pridelavi ne gre. Zato ostajam pri jabolkih,« pravi.

Bolj zaupa v oroševanje kot v zavarovanje

Po 20 letih izkušenj z jabolki in še prej v nasadih ribeza bolj zaupa v oroševanje, ki stane od 15 do 20 tisoč evrov na hektar, kot v zavarovanje. »V novem sadovnjaku bomo na vsako drugo drevo namestili pršilnik, kar občutno poveča učinkovitost oroševanja in precej zmanjša porabo vode. To se mi zdi najboljša preventiva,« pravi. Dobrodošlo je, da na razpisu za ukrep 4.1 sofinancirajo tudi do 70 odstotkov stroškov za namakanje in oroševanje.

Poleg njiju z ženo imajo še pet zaposlenih, idej za razvoj kmetije in širjenje ponudbe pa jim ne manjka.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kaj se dogaja na svetovnem trgu jabolk

Katastrofe po lanski obilni letini v Evropi ni, Poljaki več izvažajo na Kitajsko in v Azijo, medtem ko v Avstraliji in Južni Afriki že...

AGROBIZ
Novice
Novice Kako diha trg kmetijskih in gozdarskih strojev

Kakšne traktorje in druge stroje kupujejo kmetje ter kaj se dogaja s cenami, smo preverili na novem sejmu kmetijske in gozdarske...

AGROBIZ
Novice
Novice Reportaža: Kljub snegu cveti prodaja domače zelenjave z ljubljanskih kmetij 1

Pot dobrot vas popelje na 23 kmetij na obrobju Ljubljane – v Savljah, Klečah in na Ježici, kjer lahko kupite vse od krompirja, kislega...

AGROBIZ
Novice
Novice Devetletni deček v BiH raje kupuje ovce kot igrače 4

Pripravljamo tudi zgodbo o mladem Ljubljančanu, ki si je za rojstni dan zaželel kozo, zdaj pa že več let skrbi za svojo čredo, mleko...

AGROBIZ
Novice
Novice Humko bo zagnal proizvodnjo ob največjem zaporu v jugovzhodni Evropi

Zraven zapora v Sremski Mitrovici bodo proizvajali humus, substrate in gnojila

AGROBIZ
Natečaj Agrobiznis
Natečaj Agrobiznis Uganete, kateri štirje finalisti so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019? 4

Štirje od sedmih finalistov, ki jih predstavljamo, so zmagovalci letošnjega natečaja Agrobiznis! Razglasili jih bomo danes na 6....

AGROBIZ
Novice
Novice Možnosti za razmah ekološkega kmetijstva

Utrinki s petkove konference o ekološkem kmetijstvu