Panvita se pripravlja na ekološko rejo piščancev  Panvita se pripravlja na ekološko rejo piščancev Pri prašičih in piščancih bi radi povečali število rejcev, nove iščejo zlasti med mladimi kmeti
Kupci bolj preverjajo poreklo mesa Kupci bolj preverjajo poreklo mesa »Po aferi s poljsko govedino je prodaja govejega mesa upadla za več kot 20 odstotkov, a se počasi popravlja; kupci so bili zmedeni, po aferi pa bolj preverjajo poreklo mesa,« pravi Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin.
Ljutomerčanov novi hlev za plemenske svinje je obvisel v zraku Ljutomerčanov novi hlev za plemenske svinje je obvisel v zraku Niso se še odločili, ali bodo ob napovedanih spremembah politike sklada kmetijskih zemljišč izpeljali 3,7-milijonsko naložbo, čeprav jim od papirjev manjka le okoljevarstveno dovoljenje
(intervju) Peter Vrisk: Bolj podprimo pridelavo zelenjave in prašičerejo (intervju) Peter Vrisk: Bolj podprimo pridelavo zelenjave in prašičerejo Več podpore naj v prihodnji finančni perspektivi dobijo tudi krave dojilje, saj sami nimamo dovolj telet za pitanje, predlaga predsednik Zadružne zveze Slovenije.
V prireji mleka je dohodek na enoto površine večji kot pri prireji mesa V prireji mleka je dohodek na enoto površine večji kot pri prireji mesa Prireja mleka zahteva več vloženega dela in vlaganj od prireje mesa

Prašičerejci so na robu preživetja, kaj bi rešilo to panogo?

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Alojz Varga dodaj
celjske mesnine dodaj
Branko Virag dodaj
Panvita dodaj
 
Čas branja: 3 min
27.02.2019  11:02  Dopolnjeno: 27.02.2019 11:15
Čeprav imamo pri prašičereji le okoli 37-odstotno stopnjo samooskrbe, rejci pravijo, da so na robu preživetja: da ne morejo prodati vseh prašičev, ker klavnice raje uvažajo cenejšo svinjino, in da zaradi nizkih odkupnih cen, ki upadajo od leta 2017, tolčejo izgubo; zahtevajo državno pomoč in sistemske rešitve
Prašičerejci so na robu preživetja, kaj bi rešilo to panogo?
Po podatkih statističnega urada Surs se je lani v Sloveniji prvič po 12 letih obseg prašičereje povečal. Vzredili so 259 tisoč prašičev, kar je dva tisoč več kot predlani. Po grobi oceni poznavalcev iz panoge približno polovico prašičev na leto vzredita Panvita in Farme Ihan, preostale pa podjetji Ljutomerčan in Jeruzalem Ormož SAT ter okoli 23 tisoč kmetij. Večino prašičev s kmetij odkupijo kmetijske zadruge Ptuj, Lenart in Gornja Radgona ter klavnice (Celjske mesnine, Panvita, Kras …).

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Alojz Varga dodaj
celjske mesnine dodaj
Branko Virag dodaj
Panvita dodaj

Najprej pojasnimo, da pri prašičih govorimo o ceni na kilogram tople polovice, ki je osnova za odkupno ceno in upada vse od leta 2017, ko je znašala povprečno 1,6 evra na kilogram.

Kmetija s 700 prašiči lani imela 30 tisoč evrov izgube

»Redim 700 prašičev, zaradi nizke odkupne cene sem lani imel 30 tisoč evrov izgube,« trdi Alojz Varga, predsednik Slovenske zveze prašičerejcev. Kmetijo s sklenjenim krogom reje (od plemenskih svinj do pujskov in prašičev pitancev) in vzrejnim središčem za plemenske merjasce ima v Gradišču pri Tišini v Prekmurju. Pitance prodaja Celjskim mesninam. S prodajo nima težav, težave so s prenizko ceno.

Varga dodaja, da bi bili rejci zadovoljni s ceno najmanj 1,65 evra na kilogram tople polovice s 56 odstotki mesa, iztržijo pa manj: »Klavnice nam za svinjsko meso ponujajo ceno z avstrijske borze Steierfleisch, ki je določena za tržne presežke svinjskega mesa. Trenutno znaša 1,37 evra za kilogram tople polovice s 56-odstotno mesnatostjo. Pri tej ceni imamo pri prašiču pitancu skoraj 40 centov izgube na kilogram.«

Za komentar cen smo povprašali še Branka Viraga, člana uprave skupine Panvita. »Izhodiščna cena na avstrijski borzi Steierfleisch je v sredo znašala 1,39 evra na kilogram tople polovice, rejcu na mesnatost priznajo še dodatek, tako da na koncu dobi recimo 1,55 evra na kilogram,« je povedal.

Rejce ubijajo nizke odkupne cene in poceni svinjina iz uvoza

Za koliko bi se odkupna cena morala zvišati, da bi rejci pokrili proizvodne stroške? »Če izhodiščna borzna cena skoči z 1,39 na 1,55 evra za kilogram tople polovice, bi rejci skupaj z dodatki za mesnatost dobili 1,7 evra na kilogram. Pri tej ceni so po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije proizvodni stroški pokriti, ostalo bi nekaj za vlaganja v razvoj,« ocenjuje Virag.

Rejce po Vargovih besedah ubijajo nizke odkupne cene ter tuja konkurenca iz Avstrije in Nemčije. Avstrijski rejci dobijo dodatke pri plačilu za doma vzrejene prašiče, zato Vargo skrbi, da bomo z uvozom uničili slovensko prašičerejo. Po ugodni ceni k nam izvažajo tržne presežke prašičev oziroma svinjine, ki jim slovenski rejci ne morejo konkurirati, saj jim ta cena ne pokrije proizvodnih stroškov. A trgovci in zaradi njih klavnice tako nizko ceno zahtevajo tudi za prašiče iz slovenskih hlevov.

Grožnja: če ne bo državne pomoči, bodo hlevi prazni

Rejci prašičev so na nogah, poleg višje odkupne cene zahtevajo tudi državno pomoč, da izplavajo iz krize, v katero so padli, ker veriga od rejca do trgovca ne deluje. Grozijo, da bodo izpraznili hleve in opustili prašičerejo, če ne dobijo državne pomoči. V enkratnem znesku 15 tisoč evrov po pravilih de minimis. Takšni državni intervenciji kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ni naklonjena, je sredi februarja povedala na 6. Agrobiznis konferenci.

Rejci za svoj slabi položaj krivijo tudi neurejen trg – vse meso se po Vargovih besedah prodaja kot slovensko in brez sledljivega porekla. Evropska zakonodaja, po kateri je lahko izdelek označen kot slovenski že, če pri nas poteka samo ena od faz predelave, četudi samo pakiranje, je za rejce nesprejemljiva in škodljiva.

Za masne bilance in jasno označevanje porekla mesa

Zato rejci zahtevajo uvedbo masnih bilanc od rejca do klavnice in navzgor po verigi vse do trgovca, da bi kupec v trgovini »za vsak kos mesa razbral, iz katere države prihaja«. »V Sloveniji vzrejeno meso naj se označi in prodaja kot slovensko, pri uvoženem svežem mesu pa naj jasno piše, iz katere države EU prihaja. Če bi prek masnih bilanc jasno označevali poreklo mesa in izdelkov, ne bi bilo težav pri prodaji domače svinjine in pri majhni samopreskrbi klavnice ne bi upoštevale cen s tujih borz, ki se ukvarjajo s tržnimi presežki prašičev,« trdi Varga.

Rejci vidijo rešitev najprej v državni pomoči, ki bi omogočila, da prašiči ostanejo v hlevih in da nadaljujejo rejo. »Drugi korak je ureditev trga z uvedbo masnih bilanc, prek katerih bomo spremljali izvor in prodajo vsakega kilograma mesa, ter označevanje mesa iz slovenske reje z znakom izbrane kakovosti, ki kupcu jamči, da je meso res slovensko,« strne Varga.

Prašičerejci bi se radi z gospodarsko interesnim združenjem GIZ mesne industrije pri GZS in kmetijsko-gozdarsko zbornico KGZS dogovorili, da bi »kot ponekod drugje v EU tudi slovenski rejci na osnovi masnih bilanc od prodaje svinjine dobili neko dodatno plačilo kot stimulacijo za rejo. Avstrijski rejci dobijo iz verige 30 centov dodatka na vsak prodani kilogram svinjine, če je bil prašič skoten in vzrejen v Avstriji. Če ta predlog ne uspe, podpiramo oblikovanje slovenske borzne cene na ravni lastne cene,« še pravi Alojz Varga.

Večino rešitev so že lani predlagali živilci in kmetijci pri GZS

Večina rešitev, ki jih zdaj predlagajo rejci, je zajeta že v lani razkritem načrtu za izboljšanje konkurenčnosti slovenske prašičereje. Ta načrt je predlagala sekcija prašičerejcev pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij ZKŽP pri GZS ob podpori KGZS in Zadružne zveze Slovenije. Spomnimo: v načrtu piše, da bi v osmih letih radi povečali število pri nas skotenih pujskov s 115 tisoč na 180 tisoč, letni zakol prašičev pitancev pa na 300 tisoč in oblikovali slovensko borzno ceno prašičjega mesa ter tako omejili cenovna nihanja, ki prihajajo iz tujine z uvozom. Za nadzor nad svinjino slovenskega porekla so omenili vpeljavo masnih bilanc, ki bi jih najprej uvedli od rejca do klavnice, pozneje tudi navzgor po verigi.

Več v članku Tako bo prašičereja spet ekonomsko zanimiva panoga.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Kmetje, preberite, kje vas bodo letos čakali inšpektorji

Kmetijski inšpektorji bodo preprečevali zaraščanje in neobdelanost kmetijskih površin, pri konoplji bodo preverjali vsebnost THC, pri...

AGROBIZ
Novice
Novice Pozor, ugodna posojila za nakup kmetijskih zemljišč 1

Ponuja jih ribniški sklad, zadnji rok za oddajo vloge je 8. aprila, na voljo je še 2,5 milijona evrov; kmalu nov razpis

AGROBIZ
Novice
Novice Prašičerejci dobijo državno pomoč, panoga pa strategijo razvoja 2

Rejcem, ki so zaradi nizkih cen mesa v hudih težavah, je kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ponudila pol milijona evrov enkratne...

AGROBIZ
Novice
Novice Manj ovir za postavitev rastlinjakov 5

Na razpisu za ukrep 4.1 iz Programa za razvoj podeželja, ki je odprt do konca maja, sofinancirajo tudi postavitev rastlinjakov, kar je...

AGROBIZ
Novice
Novice Nastaja kratka veriga lokalno vzrejene govedine iz Posavja

Sevniška zadruga bo s kmetijami tržila in promovirala prednosti lokalno vzrejenega mesa

AGROBIZ
Novice
Novice Po letu 2021 subvencije tudi za ohranitveno kmetijstvo 6

Z ohranitvenim kmetijstvom izboljšujemo in vzdržujemo kakovostna živa tla brez oranja, ob stalni pokritosti tal s poljščinami, dosevki...