Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Prašičerejci so na robu preživetja, kaj bi rešilo to panogo?

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Alojz Varga dodaj
celjske mesnine dodaj
Branko Virag dodaj
Panvita dodaj
 
Čas branja: 3 min
27.02.2019  11:02  Dopolnjeno: 27.02.2019 11:15
Čeprav imamo pri prašičereji le okoli 37-odstotno stopnjo samooskrbe, rejci pravijo, da so na robu preživetja: da ne morejo prodati vseh prašičev, ker klavnice raje uvažajo cenejšo svinjino, in da zaradi nizkih odkupnih cen, ki upadajo od leta 2017, tolčejo izgubo; zahtevajo državno pomoč in sistemske rešitve
Prašičerejci so na robu preživetja, kaj bi rešilo to panogo?
Po podatkih statističnega urada Surs se je lani v Sloveniji prvič po 12 letih obseg prašičereje povečal. Vzredili so 259 tisoč prašičev, kar je dva tisoč več kot predlani. Po grobi oceni poznavalcev iz panoge približno polovico prašičev na leto vzredita Panvita in Farme Ihan, preostale pa podjetji Ljutomerčan in Jeruzalem Ormož SAT ter okoli 23 tisoč kmetij. Večino prašičev s kmetij odkupijo kmetijske zadruge Ptuj, Lenart in Gornja Radgona ter klavnice (Celjske mesnine, Panvita, Kras …).

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Alojz Varga dodaj
celjske mesnine dodaj
Branko Virag dodaj
Panvita dodaj

Najprej pojasnimo, da pri prašičih govorimo o ceni na kilogram tople polovice, ki je osnova za odkupno ceno in upada vse od leta 2017, ko je znašala povprečno 1,6 evra na kilogram.

Kmetija s 700 prašiči lani imela 30 tisoč evrov izgube

»Redim 700 prašičev, zaradi nizke odkupne cene sem lani imel 30 tisoč evrov izgube,« trdi Alojz Varga, predsednik Slovenske zveze prašičerejcev. Kmetijo s sklenjenim krogom reje (od plemenskih svinj do pujskov in prašičev pitancev) in vzrejnim središčem za plemenske merjasce ima v Gradišču pri Tišini v Prekmurju. Pitance prodaja Celjskim mesninam. S prodajo nima težav, težave so s prenizko ceno.

Varga dodaja, da bi bili rejci zadovoljni s ceno najmanj 1,65 evra na kilogram tople polovice s 56 odstotki mesa, iztržijo pa manj: »Klavnice nam za svinjsko meso ponujajo ceno z avstrijske borze Steierfleisch, ki je določena za tržne presežke svinjskega mesa. Trenutno znaša 1,37 evra za kilogram tople polovice s 56-odstotno mesnatostjo. Pri tej ceni imamo pri prašiču pitancu skoraj 40 centov izgube na kilogram.«

Za komentar cen smo povprašali še Branka Viraga, člana uprave skupine Panvita. »Izhodiščna cena na avstrijski borzi Steierfleisch je v sredo znašala 1,39 evra na kilogram tople polovice, rejcu na mesnatost priznajo še dodatek, tako da na koncu dobi recimo 1,55 evra na kilogram,« je povedal.

Rejce ubijajo nizke odkupne cene in poceni svinjina iz uvoza

Za koliko bi se odkupna cena morala zvišati, da bi rejci pokrili proizvodne stroške? »Če izhodiščna borzna cena skoči z 1,39 na 1,55 evra za kilogram tople polovice, bi rejci skupaj z dodatki za mesnatost dobili 1,7 evra na kilogram. Pri tej ceni so po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije proizvodni stroški pokriti, ostalo bi nekaj za vlaganja v razvoj,« ocenjuje Virag.

Rejce po Vargovih besedah ubijajo nizke odkupne cene ter tuja konkurenca iz Avstrije in Nemčije. Avstrijski rejci dobijo dodatke pri plačilu za doma vzrejene prašiče, zato Vargo skrbi, da bomo z uvozom uničili slovensko prašičerejo. Po ugodni ceni k nam izvažajo tržne presežke prašičev oziroma svinjine, ki jim slovenski rejci ne morejo konkurirati, saj jim ta cena ne pokrije proizvodnih stroškov. A trgovci in zaradi njih klavnice tako nizko ceno zahtevajo tudi za prašiče iz slovenskih hlevov.

Grožnja: če ne bo državne pomoči, bodo hlevi prazni

Rejci prašičev so na nogah, poleg višje odkupne cene zahtevajo tudi državno pomoč, da izplavajo iz krize, v katero so padli, ker veriga od rejca do trgovca ne deluje. Grozijo, da bodo izpraznili hleve in opustili prašičerejo, če ne dobijo državne pomoči. V enkratnem znesku 15 tisoč evrov po pravilih de minimis. Takšni državni intervenciji kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ni naklonjena, je sredi februarja povedala na 6. Agrobiznis konferenci.

Rejci za svoj slabi položaj krivijo tudi neurejen trg – vse meso se po Vargovih besedah prodaja kot slovensko in brez sledljivega porekla. Evropska zakonodaja, po kateri je lahko izdelek označen kot slovenski že, če pri nas poteka samo ena od faz predelave, četudi samo pakiranje, je za rejce nesprejemljiva in škodljiva.

Za masne bilance in jasno označevanje porekla mesa

Zato rejci zahtevajo uvedbo masnih bilanc od rejca do klavnice in navzgor po verigi vse do trgovca, da bi kupec v trgovini »za vsak kos mesa razbral, iz katere države prihaja«. »V Sloveniji vzrejeno meso naj se označi in prodaja kot slovensko, pri uvoženem svežem mesu pa naj jasno piše, iz katere države EU prihaja. Če bi prek masnih bilanc jasno označevali poreklo mesa in izdelkov, ne bi bilo težav pri prodaji domače svinjine in pri majhni samopreskrbi klavnice ne bi upoštevale cen s tujih borz, ki se ukvarjajo s tržnimi presežki prašičev,« trdi Varga.

Rejci vidijo rešitev najprej v državni pomoči, ki bi omogočila, da prašiči ostanejo v hlevih in da nadaljujejo rejo. »Drugi korak je ureditev trga z uvedbo masnih bilanc, prek katerih bomo spremljali izvor in prodajo vsakega kilograma mesa, ter označevanje mesa iz slovenske reje z znakom izbrane kakovosti, ki kupcu jamči, da je meso res slovensko,« strne Varga.

Prašičerejci bi se radi z gospodarsko interesnim združenjem GIZ mesne industrije pri GZS in kmetijsko-gozdarsko zbornico KGZS dogovorili, da bi »kot ponekod drugje v EU tudi slovenski rejci na osnovi masnih bilanc od prodaje svinjine dobili neko dodatno plačilo kot stimulacijo za rejo. Avstrijski rejci dobijo iz verige 30 centov dodatka na vsak prodani kilogram svinjine, če je bil prašič skoten in vzrejen v Avstriji. Če ta predlog ne uspe, podpiramo oblikovanje slovenske borzne cene na ravni lastne cene,« še pravi Alojz Varga.

Večino rešitev so že lani predlagali živilci in kmetijci pri GZS

Večina rešitev, ki jih zdaj predlagajo rejci, je zajeta že v lani razkritem načrtu za izboljšanje konkurenčnosti slovenske prašičereje. Ta načrt je predlagala sekcija prašičerejcev pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij ZKŽP pri GZS ob podpori KGZS in Zadružne zveze Slovenije. Spomnimo: v načrtu piše, da bi v osmih letih radi povečali število pri nas skotenih pujskov s 115 tisoč na 180 tisoč, letni zakol prašičev pitancev pa na 300 tisoč in oblikovali slovensko borzno ceno prašičjega mesa ter tako omejili cenovna nihanja, ki prihajajo iz tujine z uvozom. Za nadzor nad svinjino slovenskega porekla so omenili vpeljavo masnih bilanc, ki bi jih najprej uvedli od rejca do klavnice, pozneje tudi navzgor po verigi.

Več v članku Tako bo prašičereja spet ekonomsko zanimiva panoga.



AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...