Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

Panvita se pripravlja na ekološko rejo piščancev

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Skupina Panvita dodaj
celjske mesnine dodaj
Panvita dodaj
Farme Ihan dodaj
 
Čas branja: 2 min
21.03.2019  15:06  Dopolnjeno: 21.03.2019 15:20
Pri prašičih in piščancih bi radi povečali število rejcev, nove iščejo zlasti med mladimi kmeti
Panvita se pripravlja na ekološko rejo piščancev
Zadnja leta je Panvita močno povečala predelavo mesa, predelajo ga 18 tisoč ton na leto, od tega je 11.500 ton svežega mesa. »Ponudbo mesnih izdelkov povečujemo glede na trende, tudi z zorjeno govedino, pri piščancih pa bomo postopno uvedli ekološko rejo,« pravi Toni Balažič iz Panvite.
Foto: Jernej Lasič

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Skupina Panvita dodaj
celjske mesnine dodaj
Panvita dodaj
Farme Ihan dodaj

Skupina Panvita prideluje hrano v integrirani verigi, ki obsega poljedelstvo, proizvodnjo hrane za živali, rejo prašičev in piščancev. Pri predelavi mesa so na drugem mestu za Celjskimi mesninami. Pri vzreji in predelavi prašičev so v vrhu, pri vzreji piščancev pa na tretjem mestu.

Zadnja leta vzredijo približno enako število prašičev, povečujejo pa rejo piščancev, ki sodi med njihove najdonosnejše dejavnosti in jim prinese okoli 15 odstotkov vseh prihodkov skupine Panvita.

Vzredijo desetino slovenske reje piščancev

Vsako leto vzredijo 3,8 milijona piščancev, kar pomeni okoli desetino vse slovenske reje, za vzorec imajo tudi ekoloških piščancev. Imajo svojo farmo kokoši nesnic in valilnico, za rejo piščancev pa imajo 36 rejcev kooperantov, s katerimi vsako leto posodobijo in optimizirajo proizvodnjo. Rejci krmijo piščance izključno z žiti, ki jih pridela Panvita.

Postopno uvajajo ekološko rejo piščancev

Pred leti so za kooperacijsko rejo začeli spodbujati mlade in jih motivirali za prevzem kmetij. Posodabljajo tehnologijo in povečujejo rejne zmogljivosti na kmetiji, da bi rejcem zagotovili dovolj velik dohodek. »V prihodnje ne bomo več toliko delali za povečevanje količinskih parametrov, ampak za izboljševanje kakovosti reje, torej razmer za živali in rejca. Postopoma uvajamo ekološko rejo in nove izdelke z višjo dodano vrednostjo,« dodaja Balažič.

Za prašiče iščejo nove rejce

S prašiči še vedno ustvarjajo izgubo, vzredijo, zakoljejo in predelajo okoli 65 tisoč prašičev na leto. Za zdaj še nimajo svoje plemenske črede, tako da pujske uvažajo in kupujejo zlasti od Ljutomerčana in Farm Ihan, pravi Branko Virag, član uprave skupine Panvita.

Imajo tri oblike reje. Na svojih farmah Nemščak in Jezera vzredijo okoli 38 tisoč prašičev, pujske pa uvozijo. Okoli 18 tisoč pujskov, skotenih v Sloveniji, v kooperaciji vzredi 40 kmetov. Pogodbeno sodelujejo s 40 kmeti, ki imajo sklenjen krog reje prašičev – imajo svojo plemensko čredo, pujske pa redijo do zakola.

»Radi bi povečali število rejcev za kooperacijsko in pogodbeno rejo, nove rejce iščemo zlasti med mladimi kmeti. Ni velikega zanimanja za prašičerejo, saj ni ekonomsko zanimiva, zato pripravljamo izhodišča za strategijo razvoja panoge, da bi postala ekonomsko vzdržna,« pravi Virag.

Čim prej bi oblikovali slovensko borzno ceno svinjskega mesa

Za preboj prašičereje se morajo v verigo povezati rejci, zadruge in mesnopredelovalna podjetja, nato morajo skupaj nastopiti pred trgovci. »Naš prvi cilj je, da oblikujemo borzno ceno, ki bi slovenskemu svinjskemu mesu s certifikatom izbrane kakovosti priznala višjo vrednost in vsem v verigi pokrila stroške. Dolgoročni cilj je, da stopnjo samooskrbe s svinjskim mesom z okoli 35 odstotkov povečamo na 45 do 50 odstotkov,« dodaja Virag.

Povečati želijo ponudbo izdelkov in mesa prašičev, ki so v Sloveniji tudi skoteni, ne le rejeni, zaklani in predelani. To se ujema s pripravami na to, da bo tudi svinjsko meso slovenskega porekla v trgovini označeno z znakom izbrane kakovosti.

Veliko so vlagali v predelavo mesa

Zadnja leta so veliko vlagali v povečanje in posodobitev predelave mesa, od lani odkupujejo in predelujejo tudi goveje meso, ponudba mesnih izdelkov raste glede na trende. Predelajo 18 tisoč ton mesa na leto, s tem da je 6.500 ton mesnih izdelkov in 11.500 ton svežega mesa. »Slovenskega porekla je vse piščančje meso ter 75 odstotkov govejega in svinjskega mesa,« pravi Toni Balažič.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.