Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Tako bodo mladi kmetje dobili več zemlje

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Branko Virag dodaj
Panvita dodaj
Aleksandra Pivec dodaj
 
Čas branja: 3 min
25.03.2019  16:33
Vsem, ki imajo od sklada kmetijskih zemljišč v zakupu več kot sto hektarjev zemlje, bodo pri podaljšanju zakupne pogodbe postopno odvzeli od pet do deset odstotkov površine, ta zemljišča pa ponudili mladim kmetom; s tem bi radi spodbudili generacijsko prenovo kmetij, podjetja pa se bojijo, da bi se jim porušila ekonomika reje
Tako bodo mladi kmetje dobili več zemlje
Foto: Sandi Sitar

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Branko Virag dodaj
Panvita dodaj
Aleksandra Pivec dodaj

Vsem, ki imajo od sklada kmetijskih zemljišč v zakupu več kot sto hektarjev zemlje, bodo pri podaljšanju zakupne pogodbe postopno odvzeli od pet do deset odstotkov površine, ta zemljišča pa ponudili mladim kmetom. Tako bi radi spodbudili generacijsko prenovo kmetij, kar v podjetjih sicer podpirajo, a se bojijo, da se jim poruši ekonomika reje.

Preberite tudi: Kako se bo spremenil promet s kmetijskimi zemljišči

Po zgodbi o tem, da v podjetju Ljutomerčan še premišljujejo, ali bi ob napovedi, da lahko izgubijo do 15 odstotkov njiv v zakupu, šli v 3,7-milijonsko gradnjo novega hleva in močno povečali vzrejo pujskov, so na kmetijskem ministrstvu predstavili osnutek spremenjene zakonodaje o kmetijskih zemljiščih.

Podpirajo mlade kmete

Kmetijsko ministrstvo želi politiko kmetijskih zemljišč spremeniti tako, da bodo mladim kmetom izboljšali možnost zakupa zemlje v državni lasti. Ponudili jim bodo površine, ki jih bodo velikim zakupnikom – vsem, ki imajo v zakupu več kot sto hektarjev – postopno odvzeli pri poteku zakupne pogodbe. Prvič jim bodo odvzeli pet odstotkov površin v zakupu, čez deset let še sedem odstotkov in čez naslednjih deset let še deset odstotkov zakupljenih površin.

To so manjši rezi od prvotnih, še neuradnih napovedi. A v podjetjih si vseeno niso povsem oddahnili, preračunavajo, koliko zemlje bodo izgubili in kako to vpliva na ekonomiko načrtovanih naložb. Ob majhni samooskrbi s svinjskim mesom so v rasti vzreje videli priložnost za razvoj in rast. Kot kaže, bodo rasli z manjšimi koraki.

Koliko bodo izgubili veliki zakupniki

Ljutomerčanu dolgoročna pogodba o zakupu 450 hektarjev od sklada kmetijskih zemljišč poteče leta 2022, takrat jim bodo zakup podaljšali za 427,5 hektarja, izgubili bodo 22,5 hektarja, čez deset let bodo izgubili še 30 hektarjev, čez 20 let pa 40 hektarjev. Skupaj bodo izgubili dobrih 90 hektarjev zemlje v zakupu.

V Panviti obdelujejo 3.500 hektarjev zemljišč, od tega imajo od sklada v zakupu 3.100 hektarjev, še okoli sto hektarjev v zakupu od fizičnih oseb, v svoji lasti pa dobrih 300 hektarjev. Na polovici zemlje pridelujejo hrano za ljudi, na polovici krmo za živali. Ob poteku pogodbe bodo izgubili 155 hektarjev, čez deset let še 206 hektarjev in čez 20 let še 274 hektarjev.

To zanje ne bo usodno, vprašanje pa je, ali bodo lahko obdržali vse zaposlene, ki jih je v skupini Panvita 680. »Država po eni strani pričakuje, da povečujemo obseg prašičereje, po drugi pa nam zaostruje pogoje. Krmo bomo dokupovali in plačevali odvoz odvečne gnojevke,« pravi Branko Virag iz Panvite. Ocenjuje, da imajo kmetijska podjetja v zakupu od sklada skupaj okoli 12 tisoč hektarjev, podobno površino pa tudi kmetje.

Strukturne spremembe

»S predlaganimi spremembami zakonov o kmetijskih zemljiščih, skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ter o dedovanju kmetijskih posestev odpiramo možnosti za strukturne spremembe kmetijstva. Prednost pri zakupu in nakupu zemlje dajemo mladim kmetom, ki prevzemajo kmetije, in tistim, ki pridelujejo hrano ter pomembno pripomorejo k dvigu samooskrbe s hrano. Predlagane spremembe so nujne, da spodbudimo generacijsko prenovo kmetij, saj mladi kmetje trenutno ne morejo do zemlje. Iskali bomo kompromis med tistimi, ki nekaj zemlje izgubijo, in mladimi, ki zemljo potrebujejo,« pravi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.

Osnutek zakona, ki posega v tri zakone o kmetijskih zemljiščih, je do konca maja v javni obravnavi.


Več iz teme:  

AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...