Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Uvozimo 15 priklopnikov mesa na dan

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Aleš Kuhar dodaj
Evropska unija dodaj
Petin dodaj
 
Čas branja: 2 min
27.03.2019  23:59  Dopolnjeno: 28.03.2019 12:36
Uvozimo 15 priklopnikov mesa na dan
"Hvaljenje z visoko stopnjo samooskrbe s piščančjim in govejim mesom ne pove veliko. Uvoz je tako velik, da meso lokalnega porekla ohranja majhen delež v skupni porabi mesa," opozarja Aleš Kuhar, agrarni ekonomist.
Foto: Jure Makovec

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Aleš Kuhar dodaj
Evropska unija dodaj
Petin dodaj

O izzivih v govedoreji, prašičereji, piščančereji in mesnopredelovalni industriji je v torek na Agrobiznisovem posvetu govoril Aleš Kuhar, agrarni ekonomist z biotehniške fakultete.Koga čaka največ dela, kdo na trgu že pobira smetano?

Od romantike pri govedoreji …

Kar 33 tisoč kmetij redi govedo za meso, okoli 30 odstotkov kmetij z govedom je podobno velikih kot v Evropski uniji, vzredimo več goveda, kot pojemo tega mesa. A zaradi velikega izvoza živine in uvoza mesa kar 30 odstotkov govejega mesa, ki ga pojemo, prihaja iz uvoza. Meso in izdelke uvažamo iz držav, ki imajo pri reji živali nekajkrat večjo porabo antibiotikov kot Slovenija, ki je tik za severnimi državami na četrtem mestu po najmanjši porabi. A govedina je za kupca »problematična«, saj meso ni pripravljeno za hitro pripravo.

… do grozljivke pri prašičereji

Pri prašičereji imamo negativne strukturne spremembe, kot je precejšen upad števila kmetij, ki redijo prašiče. Slovenija kljub temu ostaja mesarski narod – vsak bi rad domačo klobaso ali meso, pravi agrarni ekonomist Aleš Kuhar z biotehniške fakultete v Ljubljani. Še vedno 25 tisoč kmetij redi do dva prašiča, ekonomike pri takšni reji ni. S Slovaško in Češko smo pri repu držav Evropske unije po butični prašičereji, zmagovalke v tej panogi pa so Estonija, Španija, Danska, Nizozemska in Nemčija. Petina svetovnega izvoza prašičev prihaja iz Nemčije. »Zamislimo se, kam se usmerja Slovenija. Imamo novo resolucijo o razvoju kmetijstva, ki je pustila mlačen vtis,« dodaja Aleš Kuhar.

Razvojni preskok pri perutninarstvu

Reja piščancev je uspešna zgodba zadnjih 20 let. »Glede na usmeritve kmetijske politike je ta panoga šla po svoje, največji ponudniki so konkurenčni evropskim, rejci pa nadpovprečno uspešne kmetije,« pravi Kuhar. Do 50 piščancev redi slabih 5.500 kmetij. Leta 2007 se je zgodil odboj od dvoriščne reje, ko so začele ugašati male kmetije z do 10 tisoč kljuni. S piščančerejo se ukvarjajo resni, ne pa hobi ali mali rejci. Čeprav pridelamo več piščančjega mesa, kot ga porabimo, imamo velikansko rast uvoza piščančjega mesa, ki se znajde na naših krožnikih. »Uvozimo 22 tisoč ton piščančjega in puranjega mesa, v skupni porabi pa je le dve tretjini mesa slovenskega porekla,« ponazori Kuhar.

Neizpolnjena ljubezen

V mesnopredelovalni industriji imamo sto podjetij, ki zaposlujejo 4.200 ljudi, petino prihodkov pa ustvarijo z izvozom, ki je v letih 2013–2017 zrasel za 60 odstotkov. Po zadnjih podatkih iz leta 2017 smo izvozili za 280 milijonov evrov mesa, uvozili pa za 200 milijonov. Skoraj polovica uvoženega mesa je svinjskega, in sicer iz Avstrije in Hrvaške. Izvažamo zlasti belo meso.

»Z vseh koncev je čutiti ljubezen do lokalno vzrejenega in predelanega mesa, a ko pogledamo bilance, vidimo, da se ljubezen ni uresničila. Uvozimo več kot pet tisoč priklopnikov mesa in mesnih izdelkov na leto ali od 15 do 17 na dan,« poudarja Kuhar. Mesna veriga je turbulentna, močno izpostavljena mednarodnim tokovom.

Dobro deluje veriga belega mesa, verigi rdečega mesa pa sta zelo različni. Medtem ko prašičereja išče svoj razvojni trenutek, pri govedoreji vidimo največ neizkoriščenega potenciala, dodaja Kuhar. Občuten upad mesa in izdelkov slovenskega porekla v verigah kaže na izgubljanje dodane vrednosti in preslabo učinkovitost.

Razvojne priložnosti v mesnopredelovalni industriji so v digitalizaciji, avtomatizaciji in novem znanju.


Več iz teme:  

AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...