Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh
Letos bo dobro leto za pridelovalce oljk in žita Letos bo dobro leto za pridelovalce oljk in žita Tako kažejo spomladanske napovedi za kmetijske trge v Evropski uniji, ki jih je v sredo objavila evropska komisija
KGZS: zaradi letošnje prepovedi odstrela 175 medvedov jih bo v prihodnje treba odvzeti še več  KGZS: zaradi letošnje prepovedi odstrela 175 medvedov jih bo v prihodnje treba odvzeti še več Z delno ugoditvijo tožbi okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green je upravno sodišče negativno presenetilo kmetijsko-gozdarsko zbornico KGZS, ki opozarja, da bo število medvedov zraslo, s tem pa tudi nevarnost, da napadejo ljudi
Vlada bo še enkrat odločala o odvzemu rjavega medveda Vlada bo še enkrat odločala o odvzemu rjavega medveda Upravno sodišče je delno ugodilo tožbi okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green proti državi v primeru načrtovanega odstrela medvedov. Odpravilo je prilogo odloka, v kateri sta določena število in prostorska razporeditev odvzema medvedov iz narave za obdobje do 30. septembra letos.

(video) Od romantike pri govedoreji do vzpona piščančereje in grozljivke pri prašičereji

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 7 min
28.03.2019  10:00  Dopolnjeno: 28.03.2019 10:17
Reportaža s posveta o živinoreji in mesnopredelovalni industriji
(video) Od romantike pri govedoreji do vzpona piščančereje in grozljivke pri prašičereji
"Kmetijstvo oziroma proizvodnja hrane bi bil dober biznis, če država pravilno zastavi zakonodajo in druge pogoje, na katere vpliva. V Sloveniji imamo veliko generične ponudbe mesa, kjer je nizka dodana vrednost, prašičereja je zaspala ... Stroki dajmo besedo pri tem, katere panoge bi podprli po letu 2020 in kako bi po vsej verigi zagotovili pravične cene. Predelava mesa je zahteven posel, upam, da se bomo vsi v tej panogi čez nekaj let imeli bolje kot zdaj," pravi Toni Balažič, glavni izvršni direktor skupine Panvita.
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

Piščančereja je pred razvojnim preskokom. Prašičereja je na dnu, pripravljajo strategijo z ukrepi za izhod iz krize, predvidevajo tudi oblikovanje slovenske borzne cene svinjskega mesa. V govedoreji je prireja mleka trenutno boljši posel kot prireja mesa. Veliko pričakujejo od kupcev, ki so vse bolj pozorni na lokalno poreklo.

Razvojni pospešek pri piščančjem mesu

Cilj Perutnine Ptuj je nadgradnja vse reje, da bo do piščancev bolj prijazna, da bodo živali imele več prostora v hlevu, dnevno svetlobo in izhod na prosto. Te pogoje trenutno izpolnjuje 20 odstotkov od 240 rejcev. "Milenijce zanima, kje in kako je bila žival vzrejena, veliko dajo na dobro počutje med rejo. Ob generičnih trgovskih blagovnih znamkah mesa, ki jih vpeljujejo trgovci, je težko ostati na policah, zato razlikovalno prednost vidimo v prijaznejši reji," pravi David Visenjak, član uprave.

Zaradi večjega povpraševanja in prodora na nove trge želijo tudi v Pivki perutninarstvu povečati vzrejne površine in vabijo nove rejce, imajo pa jih 55. Če jih ne najdejo v bližini, jih bodo iskali v krogu 200 kilometrov, kar je pogoj za znak izbrane kakovosti, pravi Janez Rebec, predsednik uprave drugega največjega perutninarja. Gradnja hleva z vso opremo za 10 tisoč piščancev v turnusu, kar zadošča za eno delovno mesto, stane 300 tisoč evrov, mladi kmeti pa lahko dobijo polovično financiranje.

Tudi Panvita kot tretji igralec išče nove rejce. "Čez pet let ne bomo največji ponudnik piščancev, želimo biti lider pri mesu slovenskega porekla. Glede na to, da 15 tisoč ton mesa iz uvoza pride na krožnike javnih ustanov in gostiln, se zavzemamo, da bi začeli označevati poreklo mesa. Upam, da bo razvoj tekel tako, da se bomo imeli vsi v panogi čim bolj 'fajn'," pravi Toni Balažič, glavni izvršni direktor Panvite.

»Primanjkuje kolektivne inteligence, da bi se vsi členi v panogi poenotili in bolj sodelovali. Ozaveščanje kupcev o prednosti lokalne hrane ni dovolj, premalo izboljšujemo tehnologijo reje, predelavo mesa, trženje in organizacijo," je agrarni ekonomist Aleš Kuhar odgovoril na vprašanje, kdo mora narediti največ, da bi zmanjšali uvoz mesa in povečali domačo prodajo.

Neizkoriščeni potenciali govedoreje

»Kako bi govedorejo spravili na višjo raven? Z izkoriščanjem naravnih danosti in tako organizirano verigo, da bodo vsi členi bolj zadovoljni in da bo kupec bolj zaupal lokalni hrani. Strukturne spremembe v govedoreji so zadnjih 15 let intenzivne, prihaja do koncentracije prireje mleka in mesa. Nekateri manjši rejci so novo priložnost našli v ekološkem ali senenem mleku in mesu, v predelavi in drugih dopolnilnih dejavnostih,« pravi Stane Kavčič z biotehniške fakultete.

»Veliko je še treba narediti, da izboljšamo ekonomiko govedoreje, goveje meso dosega 80 odstotkov povprečne cene v Evropski uniji, v Avstriji pa 120 odstotkov,« dodaja Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin. Vpeljavo sheme Izbrana kakovost vidi kot pravo pot. Na trgovskih policah ni več uvoženega govejega mesa, je pa v javnih ustanovah in gostinstvu. »Vprašanje, kakšna bi bila cena govejega mesa, če ne bi bilo izbrane kakovosti in če kupci ne bi iskali mesa lokalnega porekla. Verjetno nižja, ker bi k nam prišlo cenejše meso iz drugih držav, tudi Poljske,« dodaja Krivec.

»Od tisoč kmetij odkupujemo govejo živino in mleko, zanj imamo le še slabih 300 dobaviteljev, saj število mlekarskih kmetij upada, raste pa število kmetij s prirejo mesa. Prireja mleka je trenutno malo boljši posel kot prireja mesa na Koroškem. Kmetje v novi finančni perspektivi želijo tudi proizvodno vezana plačila in trdnejše navezave v verigi, a se nihče ne želi zavezati s pogodbo o dolgoročnem odkupu,« pravi Ani Gerold iz Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge.

»Kmetje niso tako dobro organizirani, da bi se lahko uspešno pogajali o boljši ceni, le mesnopredelovalna industrija lahko spodbudi partnerstvo v verigi z rdečim mesom, zadruge te vloge ne morejo speljati,« sklene Stane Kavčič.

»Panvita vzredi tretjino vseh prašičev v Sloveniji, iščemo nove rejce in načrtujemo nov hlev za 1.500 plemenskih svinj, za katerega bomo pridobili okoljevarstveno dovoljenje. Za večji obseg reje potrebujemo kmetijsko zemljo za pridelavo krme in razvoz odvečne gnojevke,« pravi Branko Virag iz Panvite. Izmed ukrepov, ki bi jih radi vključili v strategijo za razvoj prašičereje, kot najbolj nujno omenja oblikovanje slovenske borzne cene svinjskega mesa, ki bo pokrila proizvodne stroške in bo višja od cene z avstrijske borze, ki se je uveljavila za tržne presežke.

Druga navpična veriga od prašičereje do predelave mesa in izdelkov deluje v okviru skupine Farm Ihan. Imajo plemensko čredo, pujske in pitance. "Naš hendikep je, da smo v lastništvu slabe banke, brez strateškega lastnika se razvijamo počasneje. Pričakujemo, da bomo na trgu naredili preboj z izbrano kakovostjo svinjskega mesa, ki je pomembna tudi zato, ker bodo od vsakega prodanega kilograma mesa nekaj centov dobili rejci, da se bodo lažje razvijali. Nujno je, da izbrano kakovost podpremo z masnimi bilancami," pravi Miha Rozman, direktor Farm Ihan. Opozarja, da v prašičereji primanjkuje znanja; starejši rejci se upokojujejo, mladih pa ni dovolj ...

»Izbrana kakovost bo prinesla za vsaj 10 do 15 odstotkov višjo ceno od avstrijske borze za presežne prašiče,« pa je prepričan Danilo Rihtarič, direktor Kmetijske zadruge Radgona. Lani so odkupili več kot 35 tisoč prašičev pitancev, največ med vsemi zadrugami. Rihtarič na prvo mesto postavlja slovensko borzno ceno, ki bi zagotovila minimalno donosnost reje, da bi tudi mladi redili prašiče. Bolj dolgoročen cilj pa je rast v Sloveniji skotenih pujskov.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Tako bodo mladi kmetje dobili več zemlje 7

Vsem, ki imajo od sklada kmetijskih zemljišč v zakupu več kot sto hektarjev zemlje, bodo pri podaljšanju zakupne pogodbe postopno...

AGROBIZ
Nasveti
Nasveti Emil Erjavec: smo pred največjim preobratom v kmetijstvu doslej 37

Čaka nas preobrat iz naroda jamračev v narod pozitivnih ljudi, ki se upajo lotiti sprememb; potrebujemo znanje, podjetnost in povezovanje

AGROBIZ
Novice
Novice Kako se bo spremenil promet s kmetijskimi zemljišči 8

Med spremembami, ki jih pri prodaji kmetijskih zemljišč predlaga kmetijsko ministrstvo, je tudi poenostavljena prodaja kmetijskih...

AGROBIZ
Novice
Novice Podjetja nasprotujejo spremembam pri upravljanju kmetijskih zemljišč

Skrbi jih zlasti uvedba maksimalnega zakupa kmetijskih zemljišč in nepodaljševanje zakupnih pogodb

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj prinaša resolucija o razvoju kmetijstva do leta 2030

Na podlagi resolucije, ki bo do 22. maja v javni obravnavi, bodo prihodnje leto pripravili strateški načrt z ukrepi skupne kmetijske...

AGROBIZ
Novice
Novice Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo

Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh