Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

(video) Od romantike pri govedoreji do vzpona piščančereje in grozljivke pri prašičereji

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 7 min
28.03.2019  10:00  Dopolnjeno: 28.03.2019 10:17
Reportaža s posveta o živinoreji in mesnopredelovalni industriji
(video) Od romantike pri govedoreji do vzpona piščančereje in grozljivke pri prašičereji
"Kmetijstvo oziroma proizvodnja hrane bi bil dober biznis, če država pravilno zastavi zakonodajo in druge pogoje, na katere vpliva. V Sloveniji imamo veliko generične ponudbe mesa, kjer je nizka dodana vrednost, prašičereja je zaspala ... Stroki dajmo besedo pri tem, katere panoge bi podprli po letu 2020 in kako bi po vsej verigi zagotovili pravične cene. Predelava mesa je zahteven posel, upam, da se bomo vsi v tej panogi čez nekaj let imeli bolje kot zdaj," pravi Toni Balažič, glavni izvršni direktor skupine Panvita.
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

Piščančereja je pred razvojnim preskokom. Prašičereja je na dnu, pripravljajo strategijo z ukrepi za izhod iz krize, predvidevajo tudi oblikovanje slovenske borzne cene svinjskega mesa. V govedoreji je prireja mleka trenutno boljši posel kot prireja mesa. Veliko pričakujejo od kupcev, ki so vse bolj pozorni na lokalno poreklo.

Razvojni pospešek pri piščančjem mesu

Cilj Perutnine Ptuj je nadgradnja vse reje, da bo do piščancev bolj prijazna, da bodo živali imele več prostora v hlevu, dnevno svetlobo in izhod na prosto. Te pogoje trenutno izpolnjuje 20 odstotkov od 240 rejcev. "Milenijce zanima, kje in kako je bila žival vzrejena, veliko dajo na dobro počutje med rejo. Ob generičnih trgovskih blagovnih znamkah mesa, ki jih vpeljujejo trgovci, je težko ostati na policah, zato razlikovalno prednost vidimo v prijaznejši reji," pravi David Visenjak, član uprave.

Zaradi večjega povpraševanja in prodora na nove trge želijo tudi v Pivki perutninarstvu povečati vzrejne površine in vabijo nove rejce, imajo pa jih 55. Če jih ne najdejo v bližini, jih bodo iskali v krogu 200 kilometrov, kar je pogoj za znak izbrane kakovosti, pravi Janez Rebec, predsednik uprave drugega največjega perutninarja. Gradnja hleva z vso opremo za 10 tisoč piščancev v turnusu, kar zadošča za eno delovno mesto, stane 300 tisoč evrov, mladi kmeti pa lahko dobijo polovično financiranje.

Tudi Panvita kot tretji igralec išče nove rejce. "Čez pet let ne bomo največji ponudnik piščancev, želimo biti lider pri mesu slovenskega porekla. Glede na to, da 15 tisoč ton mesa iz uvoza pride na krožnike javnih ustanov in gostiln, se zavzemamo, da bi začeli označevati poreklo mesa. Upam, da bo razvoj tekel tako, da se bomo imeli vsi v panogi čim bolj 'fajn'," pravi Toni Balažič, glavni izvršni direktor Panvite.

»Primanjkuje kolektivne inteligence, da bi se vsi členi v panogi poenotili in bolj sodelovali. Ozaveščanje kupcev o prednosti lokalne hrane ni dovolj, premalo izboljšujemo tehnologijo reje, predelavo mesa, trženje in organizacijo," je agrarni ekonomist Aleš Kuhar odgovoril na vprašanje, kdo mora narediti največ, da bi zmanjšali uvoz mesa in povečali domačo prodajo.

Neizkoriščeni potenciali govedoreje

»Kako bi govedorejo spravili na višjo raven? Z izkoriščanjem naravnih danosti in tako organizirano verigo, da bodo vsi členi bolj zadovoljni in da bo kupec bolj zaupal lokalni hrani. Strukturne spremembe v govedoreji so zadnjih 15 let intenzivne, prihaja do koncentracije prireje mleka in mesa. Nekateri manjši rejci so novo priložnost našli v ekološkem ali senenem mleku in mesu, v predelavi in drugih dopolnilnih dejavnostih,« pravi Stane Kavčič z biotehniške fakultete.

»Veliko je še treba narediti, da izboljšamo ekonomiko govedoreje, goveje meso dosega 80 odstotkov povprečne cene v Evropski uniji, v Avstriji pa 120 odstotkov,« dodaja Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin. Vpeljavo sheme Izbrana kakovost vidi kot pravo pot. Na trgovskih policah ni več uvoženega govejega mesa, je pa v javnih ustanovah in gostinstvu. »Vprašanje, kakšna bi bila cena govejega mesa, če ne bi bilo izbrane kakovosti in če kupci ne bi iskali mesa lokalnega porekla. Verjetno nižja, ker bi k nam prišlo cenejše meso iz drugih držav, tudi Poljske,« dodaja Krivec.

»Od tisoč kmetij odkupujemo govejo živino in mleko, zanj imamo le še slabih 300 dobaviteljev, saj število mlekarskih kmetij upada, raste pa število kmetij s prirejo mesa. Prireja mleka je trenutno malo boljši posel kot prireja mesa na Koroškem. Kmetje v novi finančni perspektivi želijo tudi proizvodno vezana plačila in trdnejše navezave v verigi, a se nihče ne želi zavezati s pogodbo o dolgoročnem odkupu,« pravi Ani Gerold iz Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge.

»Kmetje niso tako dobro organizirani, da bi se lahko uspešno pogajali o boljši ceni, le mesnopredelovalna industrija lahko spodbudi partnerstvo v verigi z rdečim mesom, zadruge te vloge ne morejo speljati,« sklene Stane Kavčič.

»Panvita vzredi tretjino vseh prašičev v Sloveniji, iščemo nove rejce in načrtujemo nov hlev za 1.500 plemenskih svinj, za katerega bomo pridobili okoljevarstveno dovoljenje. Za večji obseg reje potrebujemo kmetijsko zemljo za pridelavo krme in razvoz odvečne gnojevke,« pravi Branko Virag iz Panvite. Izmed ukrepov, ki bi jih radi vključili v strategijo za razvoj prašičereje, kot najbolj nujno omenja oblikovanje slovenske borzne cene svinjskega mesa, ki bo pokrila proizvodne stroške in bo višja od cene z avstrijske borze, ki se je uveljavila za tržne presežke.

Druga navpična veriga od prašičereje do predelave mesa in izdelkov deluje v okviru skupine Farm Ihan. Imajo plemensko čredo, pujske in pitance. "Naš hendikep je, da smo v lastništvu slabe banke, brez strateškega lastnika se razvijamo počasneje. Pričakujemo, da bomo na trgu naredili preboj z izbrano kakovostjo svinjskega mesa, ki je pomembna tudi zato, ker bodo od vsakega prodanega kilograma mesa nekaj centov dobili rejci, da se bodo lažje razvijali. Nujno je, da izbrano kakovost podpremo z masnimi bilancami," pravi Miha Rozman, direktor Farm Ihan. Opozarja, da v prašičereji primanjkuje znanja; starejši rejci se upokojujejo, mladih pa ni dovolj ...

»Izbrana kakovost bo prinesla za vsaj 10 do 15 odstotkov višjo ceno od avstrijske borze za presežne prašiče,« pa je prepričan Danilo Rihtarič, direktor Kmetijske zadruge Radgona. Lani so odkupili več kot 35 tisoč prašičev pitancev, največ med vsemi zadrugami. Rihtarič na prvo mesto postavlja slovensko borzno ceno, ki bi zagotovila minimalno donosnost reje, da bi tudi mladi redili prašiče. Bolj dolgoročen cilj pa je rast v Sloveniji skotenih pujskov.



AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...