Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Krškopoljski prašič: z boljšo rejo, predelavo in promocijo do kulinarične uspešnice

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 2 min
04.04.2019  12:33  Dopolnjeno: 04.04.2019 12:39
Marca se je končal evropski projekt Treasure, s katerim želijo obuditi krškopoljskega prašiča in 19 drugih avtohtonih, a neizkoriščenih pasem prašičev v devetih evropskih državah
Krškopoljski prašič: z boljšo rejo, predelavo in promocijo do kulinarične uspešnice

Obveščaj me o novih člankih:  

Lokalne posebnosti, kot so avtohtone rastline in pasme, vse bolj pridobivajo ugled. Tak skriti zaklad je tudi krškopoljski prašič, edina avtohtona pasma prašiča pri nas.

Potenciale za njegov preporod je štiri leta proučevala Marjeta Čandek Potokar s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), ki je koordiniral evropski znanstvenoraziskovalni projekt Treasure. Gradijo na tradicionalnih genskih virih, ki so pomembni za diverzifikacijo, produktivnost, prehransko varnost. Prašiči takšnih pasem so robustni, prilagojeni lokalnim razmeram, prireja je počasnejša kot pri modernih produktivnih pasmah, a je za izdelke z regionalno identiteto med kupci vse več zanimanja in to govori v prid tradicionalnim pasmam prašičev.

Vrnitev nekdanje slave

Tradicionalnim, a neizkoriščenim pasmam prašičev želijo povrniti nekdanjo slavo in meso pripeljati na krožnike, s tem pa izboljšati prepoznavnost starih avtohtonih pasem, optimizirati sistem reje in izboljšati kakovost mesnin, da bodo zadovoljile tudi zahtevnejše jedce. Razvili bodo tudi trajnostne in kratke verige od rejca do krožnika.

»Cilj projekta je bilo znanje v podporo trajnostnih verig z visokokakovostnimi izdelki, ki jih lahko tržijo pod enotno evropsko blagovno znamko Treasure. V agrobiznisu se težko greš ekonomiko, če ne vstopiš v eno od verig,« pravi Marjeta Čandek Potokar. Pri nas je krškopoljski prašič edina avtohtona pasma, redi ga okoli 150 kmetij. Reja je še vedno butična, a izumrtje pasme ne grozi, saj število prašičev zadnjih 15 let počasi raste.

Rejci so se povezali v društvo

»Zanimanje za krškopoljce je veliko, a včasih upade, ker ni organizirane prodaje. Rejci so prepuščeni sami sebi, saj ni zadruge ali drugega posrednika za odkup. Povezali so se v Društvo rejcev krškopoljskih prašičev, ki je od predlanskim priznana rejska organizacija. To je šele začetek dolge poti, ki bo pripeljala do preporoda te pasme, v petih do desetih letih pa tudi do prestižne blagovne znamke butičnih izdelkov iz krškopoljca,« dodaja Marjeta Čandek Potokar.

Gre za manj produktivno in kompetitivno staro pasmo, ki je prilagojena našim agro-geo-podnebnim razmeram, kar je njena glavna prednost. Odlika krškopoljskega prašiča je, da je bolj zamaščen, meso je kakovostno in sočno, saj je lepo marmorirano. Ocvirki in mast so vrhunski. Maščobe so nosilci arome in okusa, meso krškopoljca je zelo aromatično.

Pogrešajo standardizirane krmne obroke

Rejci pogrešajo predvsem standardizirane krmne obroke, da bi izboljšali rejo, veliko izzivov pa vidijo tudi pri predelavi tega mesa. Nekaj nasvetov za izboljšanje reje in trženjsko strategijo, ki zajema paleto izdelkov, cenovno strategijo, prodajne poti in oblike promocije, bodo rejci dobili iz ugotovitev projekta Treasure. »Raziskali smo prehranske potrebe krškopoljskih prašičev ter delali primerjavo med ekološko in konvencionalno rejo,« našteva Čandek Potokarjeva. V poskusu so jih krmili s krompirjem in okopavinami.



AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...