Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

Emil Erjavec: smo pred največjim preobratom v kmetijstvu doslej

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Emil Erjavec dodaj
 
Čas branja: 3 min
11.04.2019  10:31  Dopolnjeno: 11.04.2019 10:37
Čaka nas preobrat iz naroda jamračev v narod pozitivnih ljudi, ki se upajo lotiti sprememb; potrebujemo znanje, podjetnost in povezovanje
Emil Erjavec: smo pred največjim preobratom v kmetijstvu doslej
»Neskončno branjenje obstoječega je model naše kmetijske politike zadnjih 15 let, to je recept za umiranje na obroke. Z znanjem, podjetnostjo in sodelovanjem lahko zaženemo razvoj kmetijstva,« pravi Emil Erjavec, agrarni ekonomist in dekan ljubljanske biotehniške fakultete.
Foto: Jure Makovec

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Emil Erjavec dodaj

»Neskončno branjenje obstoječega je model naše kmetijske politike zadnjih 15 let, to je recept za umiranje na obroke. Z znanjem, podjetnostjo in sodelovanjem lahko zaženemo razvoj kmetijstva, a najprej moramo spoznati težave in jih s pravilnimi ukrepi, ki jih lahko prvič sami oblikujemo, odpraviti. To je naša velika priložnost,« opozarja Emil Erjavec, dekan biotehniške fakultete.

Malo govorimo o pridelku na hektar, mlečnosti krav, dnevnem prirastu živali. Ali kmetje pokrijejo neposredne stroške in jim ostane še kaj denarja za plačilo dela in drugih virov, je zelo odvisno od njihove učinkovitosti in produktivnosti. »Ni vse v opremi in velikosti, veliko je tudi v glavi in znanju. Tudi z manjšimi pridelki lahko dosegate dober ekonomski rezultat, a morate imeti kakovost in dodano vrednost,« poudarja Erjavec.

Kmetje so lačni zemlje

Slovenski kmetje so lačni zemlje, zlahka bi obdelali precej več kmetijskih površin, kot jih zdaj. Še zmeraj preveč ljudi upravlja kmetijske površine. Po drugi strani naravne danosti v Sloveniji ne omogočajo zelo velikih posesti. Oboje uravnotežiti je težko, a strukturne spremembe kmetijstva se dogajajo. Na zahodu in jugu opuščajo kmetovanje na obrobnih kmetijskih površinah, tam, kjer so ugodnejše razmere za kmetovanje, kmetije rastejo in so po velikosti primerljive evropskim. »Nikoli nismo imeli strukturne politike kmetijskih zemljišč in ne vemo, koga in kako podpreti. To je najtežji del kmetijske politike,« pravi Erjavec.

Tveganj ne obvladujemo dovolj dobro

Nihanja v obsegu proizvodnje, ceni in dohodku so stalnica, kmetje premalo naredijo za to, da bi se obvarovali pred temi tveganji. Ta so povezana z nihanji na trgu in s podnebnimi spremembami. »S tveganji se ne ukvarjamo sistematično, še zmeraj sejemo koruzo na prodnatih tleh, vseh nasadov nimamo zaščitenih z mrežami proti toči … V naložbe gremo ob predpostavki visokih odkupnih cen, a ko te upadejo, s težavo odplačujemo posojilo. Kmetje se morajo sami spopasti s tveganji, država jim pri tem pomaga z vzajemnimi zavarovanji ali kako drugače,« opaža Erjavec.

Okrepimo verige vrednosti

Pridelava hrane brez vpetosti v predelavo in trg do končnega kupca ne pomeni nič. Sodobno kmetijstvo je del kompleksnih regionalnih in mednarodnih verig. »Prodajanje najboljšemu kupcu, ki je glavna praksa pri nas, ne daje enakih, ampak slabše rezultate kot dolgoletni trdni poslovni odnosi. Pri nas se dobre poslovne prakse zdijo utopija,« opaža Erjavec. K dobrim primerom šteje zadružno mlekarstvo in vinarstvo, perutninarstvo in hmeljarstvo. »Veliko kmetov pa dodaten vir prihodka išče v predelavi hrane in drugih dopolnilnih dejavnostih. A to je preveč omejeno na individualne kupce, brez živilske industrije in končnih kupcev ne bomo rešili slovenskega kmetijstva, za to potrebujemo trdne verige,« poudarja Erjavec.

Kakovost slovenske hrane je skoraj kot religija

»Naša hrana je dobra, opevamo jo kot religijo. Več je treba narediti, da bo kupec verjel, da je hrana dobra. Imamo zelo dober sistem varne hrane, več pa moramo narediti za spremljanje kakovosti in obveščanje kupcev,« svetuje Erjavec. Izkoristiti moramo shemo izbrane kakovosti in promocijo lokalne hrane.

Kmet prideluje hrano in upravlja naravne vire

»Narava je naša edina prednost. Če je ne bomo znali tržiti in povedati, da naša hrana izvira iz naravnih sestavin, ne bo kupcev in naročil. Kako uravnotežiti ekonomsko zanimivo in do okolja prijazno pridelavo hrane, je težko, potrebujemo veliko inovacij in znanja. Pri kmetijski politiki je treba pri tem narediti velike korake. Kmetje ne vidijo smisla v okoljskih ukrepih,« poudarja Emil Erjavec.

Mladi kmetje so naša prihodnost

Mladi kmetje pomenijo spremembo v vrednotah in razvoj. Slovensko kmetijstvo sloni na družinskih kmetijah, zadružništvu in podeželju. Kmetovanje je za mlade način življenja, ne le garanje, nastajajo novi tipi kmetij.

Skupni imenovalec vseh teh sprememb so mladi. Kot Sahara vode potrebujemo mlade in sveže ideje na podeželju. Mladi morajo vstopati v interesni sistem, a organizacije kmetov se spreminjajo v organizacije starih atov, ki živijo v starem svetu. Razvoj kmetij morajo prepustiti mladim.

Znanje, podjetnost in povezovanje

Mitov in nesmislov, o katerih govorimo, je preveč. Dolgoročno nam ne pomagajo. Če ne govorimo o realnih vprašanjih, ne bo bolje. Z realno analizo izzivov in možnosti poiščimo prave rešitve. Zgodbe kmetijstva ne moremo graditi na tistih, ki si podajajo kljuke ustanov in zahtevajo rešitve zase, ne za kmete.

»V Sloveniji moramo začeti drug drugega poslušati. In skupaj poiskati rešitve. Bazen dobrih kadrov v naši panogi ni tako velik, premalo delamo z ljudmi, imamo posamezne strokovnjake, ne pa dovolj dobrih voditeljev. Sami smo odgovorni za spremembe, imeti moramo jasno sliko in se odločiti, kaj želimo. Kmetije čaka veliko dela. Potrebujemo znanje, da bodo sledili drugim in razvijali nove rešitve. Podjetnost, ki je zelo manjka. Na koncu potrebujemo še sodelovanje, da skupaj napišemo novo zgodbo kmetijstva. Čaka nas najtežji premik doslej, to je preobrat iz naroda jamračev v narod pozitivno naravnih ljudi, ki se upajo lotiti sprememb,« za konec pravi Emil Erjavec.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.