Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Emil Erjavec: smo pred največjim preobratom v kmetijstvu doslej

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Emil Erjavec dodaj
 
Čas branja: 3 min
11.04.2019  10:31  Dopolnjeno: 11.04.2019 10:37
Čaka nas preobrat iz naroda jamračev v narod pozitivnih ljudi, ki se upajo lotiti sprememb; potrebujemo znanje, podjetnost in povezovanje
Emil Erjavec: smo pred največjim preobratom v kmetijstvu doslej
»Neskončno branjenje obstoječega je model naše kmetijske politike zadnjih 15 let, to je recept za umiranje na obroke. Z znanjem, podjetnostjo in sodelovanjem lahko zaženemo razvoj kmetijstva,« pravi Emil Erjavec, agrarni ekonomist in dekan ljubljanske biotehniške fakultete.
Foto: Jure Makovec

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Emil Erjavec dodaj

»Neskončno branjenje obstoječega je model naše kmetijske politike zadnjih 15 let, to je recept za umiranje na obroke. Z znanjem, podjetnostjo in sodelovanjem lahko zaženemo razvoj kmetijstva, a najprej moramo spoznati težave in jih s pravilnimi ukrepi, ki jih lahko prvič sami oblikujemo, odpraviti. To je naša velika priložnost,« opozarja Emil Erjavec, dekan biotehniške fakultete.

Malo govorimo o pridelku na hektar, mlečnosti krav, dnevnem prirastu živali. Ali kmetje pokrijejo neposredne stroške in jim ostane še kaj denarja za plačilo dela in drugih virov, je zelo odvisno od njihove učinkovitosti in produktivnosti. »Ni vse v opremi in velikosti, veliko je tudi v glavi in znanju. Tudi z manjšimi pridelki lahko dosegate dober ekonomski rezultat, a morate imeti kakovost in dodano vrednost,« poudarja Erjavec.

Kmetje so lačni zemlje

Slovenski kmetje so lačni zemlje, zlahka bi obdelali precej več kmetijskih površin, kot jih zdaj. Še zmeraj preveč ljudi upravlja kmetijske površine. Po drugi strani naravne danosti v Sloveniji ne omogočajo zelo velikih posesti. Oboje uravnotežiti je težko, a strukturne spremembe kmetijstva se dogajajo. Na zahodu in jugu opuščajo kmetovanje na obrobnih kmetijskih površinah, tam, kjer so ugodnejše razmere za kmetovanje, kmetije rastejo in so po velikosti primerljive evropskim. »Nikoli nismo imeli strukturne politike kmetijskih zemljišč in ne vemo, koga in kako podpreti. To je najtežji del kmetijske politike,« pravi Erjavec.

Tveganj ne obvladujemo dovolj dobro

Nihanja v obsegu proizvodnje, ceni in dohodku so stalnica, kmetje premalo naredijo za to, da bi se obvarovali pred temi tveganji. Ta so povezana z nihanji na trgu in s podnebnimi spremembami. »S tveganji se ne ukvarjamo sistematično, še zmeraj sejemo koruzo na prodnatih tleh, vseh nasadov nimamo zaščitenih z mrežami proti toči … V naložbe gremo ob predpostavki visokih odkupnih cen, a ko te upadejo, s težavo odplačujemo posojilo. Kmetje se morajo sami spopasti s tveganji, država jim pri tem pomaga z vzajemnimi zavarovanji ali kako drugače,« opaža Erjavec.

Okrepimo verige vrednosti

Pridelava hrane brez vpetosti v predelavo in trg do končnega kupca ne pomeni nič. Sodobno kmetijstvo je del kompleksnih regionalnih in mednarodnih verig. »Prodajanje najboljšemu kupcu, ki je glavna praksa pri nas, ne daje enakih, ampak slabše rezultate kot dolgoletni trdni poslovni odnosi. Pri nas se dobre poslovne prakse zdijo utopija,« opaža Erjavec. K dobrim primerom šteje zadružno mlekarstvo in vinarstvo, perutninarstvo in hmeljarstvo. »Veliko kmetov pa dodaten vir prihodka išče v predelavi hrane in drugih dopolnilnih dejavnostih. A to je preveč omejeno na individualne kupce, brez živilske industrije in končnih kupcev ne bomo rešili slovenskega kmetijstva, za to potrebujemo trdne verige,« poudarja Erjavec.

Kakovost slovenske hrane je skoraj kot religija

»Naša hrana je dobra, opevamo jo kot religijo. Več je treba narediti, da bo kupec verjel, da je hrana dobra. Imamo zelo dober sistem varne hrane, več pa moramo narediti za spremljanje kakovosti in obveščanje kupcev,« svetuje Erjavec. Izkoristiti moramo shemo izbrane kakovosti in promocijo lokalne hrane.

Kmet prideluje hrano in upravlja naravne vire

»Narava je naša edina prednost. Če je ne bomo znali tržiti in povedati, da naša hrana izvira iz naravnih sestavin, ne bo kupcev in naročil. Kako uravnotežiti ekonomsko zanimivo in do okolja prijazno pridelavo hrane, je težko, potrebujemo veliko inovacij in znanja. Pri kmetijski politiki je treba pri tem narediti velike korake. Kmetje ne vidijo smisla v okoljskih ukrepih,« poudarja Emil Erjavec.

Mladi kmetje so naša prihodnost

Mladi kmetje pomenijo spremembo v vrednotah in razvoj. Slovensko kmetijstvo sloni na družinskih kmetijah, zadružništvu in podeželju. Kmetovanje je za mlade način življenja, ne le garanje, nastajajo novi tipi kmetij.

Skupni imenovalec vseh teh sprememb so mladi. Kot Sahara vode potrebujemo mlade in sveže ideje na podeželju. Mladi morajo vstopati v interesni sistem, a organizacije kmetov se spreminjajo v organizacije starih atov, ki živijo v starem svetu. Razvoj kmetij morajo prepustiti mladim.

Znanje, podjetnost in povezovanje

Mitov in nesmislov, o katerih govorimo, je preveč. Dolgoročno nam ne pomagajo. Če ne govorimo o realnih vprašanjih, ne bo bolje. Z realno analizo izzivov in možnosti poiščimo prave rešitve. Zgodbe kmetijstva ne moremo graditi na tistih, ki si podajajo kljuke ustanov in zahtevajo rešitve zase, ne za kmete.

»V Sloveniji moramo začeti drug drugega poslušati. In skupaj poiskati rešitve. Bazen dobrih kadrov v naši panogi ni tako velik, premalo delamo z ljudmi, imamo posamezne strokovnjake, ne pa dovolj dobrih voditeljev. Sami smo odgovorni za spremembe, imeti moramo jasno sliko in se odločiti, kaj želimo. Kmetije čaka veliko dela. Potrebujemo znanje, da bodo sledili drugim in razvijali nove rešitve. Podjetnost, ki je zelo manjka. Na koncu potrebujemo še sodelovanje, da skupaj napišemo novo zgodbo kmetijstva. Čaka nas najtežji premik doslej, to je preobrat iz naroda jamračev v narod pozitivno naravnih ljudi, ki se upajo lotiti sprememb,« za konec pravi Emil Erjavec.


Več iz teme:  

AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Novice
Novice Modra frankinja – žametno vino Posavja

V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala...

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...