Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kmetijstvo   dodaj
Planika dodaj
Anka Lipušček... dodaj
Hiša Franko dodaj
Ana Roš dodaj
 
Čas branja: 2 min
18.04.2019  16:39  Dopolnjeno: 18.04.2019 17:36
Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo
Maslo, sire in smetano mlekarne Planika so med prvimi znanimi restavracijami začeli uporabljati v Hiši Franko. "Kot se je dvigoval sloves Hiše Franko, se je tudi naši mlekarni dvigoval sloves. To velja tudi za druge gostince iz Posočja in drugih delov Slovenije, s katerimi tudi dobro sodelujemo," pravi Anka Lipušček Miklavič, direktorica mlekarne.
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

Zadnja leta so trgovci na svoje police postavili tudi hrano s kmetij, iz zadrug, od čebelarjev in drugih manjših lokalnih ponudnikov s podeželja. Lokalno pridelana hrana postaja vse bolj priljubljena tudi v boljših gostilnah in restavracijah. Kako so na krožnike znanih gostiln prodrli siri in maslo mlekarne Planika?

V trgovskih verigah so njihovi izdelki – najbolj znan je njihov sir tolminc – že na voljo, možnosti za širjenje prodaje pa vidijo tudi v kulinariki. Usmerjajo se na boljše restavracije, ki pripravljajo jedi z lokalnimi sestavinami.

Gostinec in mlekarna drug drugemu zvišujeta vrednost

Kako prodirajo v gastronomijo? »V naši mlekarni želimo izdelkom dodati vrednost. Pošteno povem, da pri prodaji pomaga, če ima izdelek zanimivo in pristno zgodbo. Tudi sama bolj uživam na večerji, ko slišim zgodbo o vinu in hrani, od kod prihaja, kako nastane, zakaj je posebno ali zanimivo … Ljudje radi slišijo, kako je narejeno naše maslo ali sir. Takšne informacije dajo dodano vrednost vsaki jedi in boljši gostinci to vedo. Tako se zgodba mlekarne Planike in njenih najbolje prodajanih izdelkov prepleta z zgodbo gostinca, druga drugi zvišujeta vrednost,« pravi Anka Lipušček Miklavič, direktorica mlekarne Planika, ki je zgodbo mlekarne in njeno navezanost na naravo pred kratkim predstavila na evropskem simpoziju hrane European Food Summit v Ljubljani.

Med prvimi jim je vrata odprla Hiša Franko

Svoja vrata so jim prvi odprli posoški gostinci, najprej Hiša Franko z Ano Roš in Valterjem Kramarjem, najbolj znanim parom iz kulinarično-vinskega sveta. »Kot se je dvigoval sloves Hiše Franko, ki uporablja lokalne sestavine in naše mlečne izdelke, se je tudi naši mlekarni dvigoval sloves. To velja tudi za druge gostince iz Posočja in drugih delov Slovenije, s katerimi tudi dobro sodelujemo,« dodaja sogovornica.

Kulinarično združenje restavracij JRE Slovenija, ki povezuje lastnike in chefe 17 top restavracij, jih je letos vključilo v svojo družino kulinaričnih mojstrovin, kot pravijo partnerjem, ki jim dobavljajo sestavine za jedi.

Prodaja se lokalno in preplet tradicije s sodobnim

Prav to, da predelujejo samo mleko iz doline Soče, je glavni adut mlekarne Planika. Upoštevajo tradicijo in znanje, ki ga prenašajo iz roda v rod. Močno so navezani na svoje okolje, na kmete, ki jim dobavljajo mleko, in domačine, ki delajo v mlekarni.

V svoje izdelke vgrajujejo tisto, kar najdejo v svojem okolju in kar je trendovsko. »Dolina Soče nam ponuja soško postrv, ki jo dimljeno vgrajujemo v sir. Enako je z divjim origanom ali dobro mislijo, kot po domače pravimo tej rastlini, ki raste na naših planinah, zeliščarka jo nabira, mi primerno obdelamo in dodamo siru. Trendovski je naš sir s posušenimi vršički industrijske konoplje, ki jo pridelujejo na kmetiji Ileršič. Njihovo konopljino olje dodajamo jogurtu,« našteva Anka Lipušček Miklavič. Veliko poskusov sicer ne uspe, a tisti, ki uspejo, so izdelki z dodano vrednostjo, s katerimi nadaljujejo regionalno zgodbo soške doline.

»Kjer je možno, poudarjamo lokalnost, in kamor lahko, vgradimo lokalne sestavine. Delamo tudi Gregorčičev sir, saj smo ponosni na pesnika Simona Gregorčiča iz Vrsnega pri Kobaridu. Prvošolčkom v Kobaridu prvi dan šole podarimo prvošolčkov sir. Tako že otrokom približamo lokalni okus in sir iz tukajšnjega mleka. Poskušamo delati in trgu ponujati vse, kar je lokalnega,« še poudarja.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.