Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost in katere ovire bi bilo treba odstraniti, da bi bilo tovrstnega povezovanja še več
(intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
Modra frankinja – žametno vino Posavja Modra frankinja – žametno vino Posavja V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Mlekarna Planika osvaja novi trg – gostinstvo Oskrbujejo boljše restavracije in gostilne, ki poudarjajo lokalne sestavine v svojih jedeh

Modra frankinja – žametno vino Posavja

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
vino   dodaj
agrobiznis   dodaj
turizem   dodaj
Julius Kühn dodaj
Robert Gorjak dodaj
 
Čas branja: 4 min
07.05.2019  09:31  Dopolnjeno: 07.05.2019 09:42
V Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica si prizadevajo, da bi modra frankinja postala prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, pridelovalce modre frankinje pa bi radi povezali v zadrugo in ustvarili skupno blagovno znamko.
Modra frankinja – žametno vino Posavja
V KŠTM Sevnica vsako leto organizirajo Festival modre frankinje na sevniškem gradu.
Foto: Aleš Beno

Obveščaj me o novih člankih:  
vino   dodaj
agrobiznis   dodaj
turizem   dodaj
Julius Kühn dodaj
Robert Gorjak dodaj

Modra frankinja je pomembna srednjeevropska sorta, s katero je zasajenih več kot 15 tisoč hektarjev vinogradov. Pri nas je po zastopanosti v vinogradih na devetem mestu – zasajena je na skoraj 700 hektarjih, večinoma v Posavju in Podravju.

V Sloveniji smo novo poglavje odprli pred dobrima dvema letoma, ko so strokovnjaki trsničarskega inštituta Juliusa Kühna v nemškem Geilweilerhofu naznanili, da modra frankinja ni le avtohtona slovenska sorta, temveč da celo izvira iz Slovenije.

Vinski strokovnjak Robert Gorjak pravi, da lahko z modro frankinjo vinarji počnejo vse, kar lahko tudi z merlotom in cabernet sauvignonom. »Kakorkoli obrnemo, frankinja je prvo rdeče vino sosednje Avstrije. Pred leti je dobila tudi 96 točk od Parkerja,« je poudaril.

Modra frankinja je dobila zagon

Donedavna je največ modre frankinje končalo v cvičku, metliški črnini in tudi rdečem bizeljčanu, torej cenejših zvrsteh, medtem ko jo je samostojno polnil le redkokateri vinar. A z odkritjem nemških strokovnjakov za trsničarstvo in genetiko se stvari spreminjajo: modra frankinja je edina rdeča sorta, katere površine se v Sloveniji povečujejo, pivci je ne odklanjajo več a priori, pa tudi vinarji se čedalje bolj zavedajo njenega potenciala.

Leta 2010 se je na pobudo vinarjev odprla tudi grajska vinoteka, poseben prodajno-promocijski prostor posavskih vin s poudarkom na modri frankinji, ki je v pritličnem delu severovzhodnega stolpa Gradu Sevnica.

Vsakoletni Festival modre frankinje

Še en korak naprej je bil storjen pred osmimi leti, ko je KŠTM Sevnica na sevniškem gradu prvič organiziral Festival modre frankinje, sestavljen iz ocenjevanja vin modre frankinje ter predstavitvenega dela s ponudbo najboljših modrih frankinj, kulinarike in spremljajočim kulturno-zabavnim programom. Festival je največja promocijska in strokovno-izobraževalna kulturna prireditev, posvečena modri frankinji, ki poteka vsako leto.

Leta 2013 pa se je začel projekt Modra frankinja – žametno vino Posavja, ki je podprt z denarjem Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in katerega nosilec je KŠTM Sevnica.

»V projektu je bila določena jasna vizija, da modra frankinja postane prepoznavni kulinarično-gastronomski produkt Posavja, to pa postane tako po kakovosti kot razširjenosti eno od prepoznavnih središč modre frankinje v Evropi. Hkrati smo si kot jasen cilj zadali tudi usposabljanje in spodbujanje proizvodnje, povezovanja in organiziranega trženja lokalnih izdelkov modre frankinje na načine, ki zagotavljajo višjo kakovost in višjo dodano vrednost,« je povedal Rok Petančič, svetovalec za kulturo v KŠTM Sevnica.

Mednarodna konferenca o modri frankinji

Lani je bila v okviru projekta v spodnjih prostorih Grajske vile nad grajskim vinogradom Gradu Sevnica urejena Klet modre frankinje, promocijsko-prodajni prostor s ponudbo izključno modrih frankinj. V kleti so omogočene pokušnje modrih frankinj, nakup vin, srečanja, pogostitve … Ambicija KŠTM Sevnica je, da klet postane osrednji promocijski prostor za modro frankinjo in baza najboljših modrih frankinj z vsega sveta.

V KŠTM Sevnica so pred dvema mesecema v okviru projekta Modra frankinja – žametno vino regije Posavje organizirali tudi prvo Mednarodno strokovno-izobraževalno konferenco o modri frankinji. Na njej so strokovnjaki predstavljali različne tematike, ki predvsem poudarjajo zavedanje značilnosti terroirja in kakovosti pridelave vin kot temeljnih prvih pogojev za pridelavo okolju značilnih modrih frankinj vrhunskih kakovosti.

Trenutno se v KŠTM Sevnica trudijo povezati pridelovalce modre frankinje v zadrugo oziroma kakršnokoli organizirano obliko, v okviru katere se bo ustvarila skupna blagovna znamka. To je tudi rdeča nit aktualnega projekta Modra frankinja – žametno vino regije Posavje.

»Potem ko smo vnovič kandidirali za evropska sredstva in jih tudi dobili, imamo ambicijo povezati tako večje kleti z uveljavljenimi blagovnimi znamkami kot manjše vinarje v skupno organizacijo. Cilj je, da bi se organizirano, sistematično tržilo vino doma in na tujem. Dokument imamo pripravljen, trenutno potekajo pogajanja z vinarji in drugimi deležniki. Zadruga je ena od možnosti in najbolj verjetna, a o tem bodo odločali vinarji,« je pojasnil Petančič.



AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Povezovanje kmetijstva in turizma - Kako izkoristiti naziv Evropska gastronomska regija 2021?

Konferenca: Kako lahko slovensko kmetijstvo na čelu z lokalnimi pridelovalci hrane in vina izkoristi naziv Evropske gastronomske regije...

AGROBIZ
Novice
Novice (video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje...

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Najboljša evropska turistična kmetija tudi na naši konferenci

Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti je odličen primer sinergijskih učinkov lokalnih pridelovalcev hrane in turističnih...

AGROBIZ
Slovenija
Slovenija (intervju) Ministrica Aleksandra Pivec: Kmetijstvo in turizem – par, ki se vse bolj zbližuje 1

Kmetijska ministrica pravi, da je treba posebno pozornost nameniti vključevanju slovenske hrane v gastronomsko ponudbo v gostinstvu

AGROBIZ
Članki
Članki Ni ga kuharja, ki bi iz slabih surovin skuhal vrhunsko jed

Preverili smo, zakaj je sodelovanje med lokalnimi pridelovalci hrane in gostinci koristno tako za ene kot za druge, kje je dodana vrednost...