Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
agrobiznis   dodaj
kmetijstvo   dodaj
Renata Kosi dodaj
Gartner dodaj
 
Čas branja: 4 min
13.05.2019  20:45
Kakšen razvoj turističnih kmetij lahko pričakujemo, od česa je odvisen uspeh takšne kmetije in kaj pogrešajo v dejavnosti, pojasnjuje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje
(video) Kmet na turistični kmetiji postaja animator
Primer kmečkega turizma je Ekološka izletniška kmetija Pr’ Blaj nad Šmartnim pri Litiji, njen lastnik je Vinko Kokovica.
Foto: Borut Hočevar

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
agrobiznis   dodaj
kmetijstvo   dodaj
Renata Kosi dodaj
Gartner dodaj

V Sloveniji je vse več turističnih kmetij. Poglejmo nekaj podatkov, najprej pa pojasnilo: podatke zbirajo ločeno za kmetije, na katerih ponujajo gostinsko dejavnost, in za kmetije, na katerih takšne dejavnosti ne ponujajo. Prvih je bilo lani 1.074 oziroma 57 več kot predlanskim, drugih pa 569, kar je bilo 20 več kot leta 2017.

Doživetje mora biti načrtovano, napisano in potrženo

Kakšen razvoj slovenskih turističnih kmetij lahko pričakujemo? »Na kmetijah bo vse večji poudarek na doživetjih. Hrana in postelja nista več dovolj, pomembna je vsebina, ki jo gost doživi,« napoveduje Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje.

Doživetje mora biti načrtovano. »Na nekaterih kmetijah že ravnajo tako, pripravljajo eno- ali večdnevna doživetja. Primeri teh so peka praznične potice, priprava marmelade, dan na pašniku ali v hlevu. Klasični doživetji sta degustacija vina v kleti in sodelovanje pri opravilih. Kmetje izhajajo iz svojega potenciala, kar je zanje vsakdanje opravilo, je za gosta doživetje. Za kmeta je samoumevno, da ima v sadovnjaku stare sorte drevja, za meščana pa je to doživetje.«

Kmetje bodo morali zato pridobiti tudi animatorske veščine. Organizirana je bila že vrsta delavnic, usposabljanj pa bo vse več, »da bodo kmetje doživetja pripravili, napisali in tržili«, našteva Kosijeva. Dodajmo, da bomo o inovativnih turističnih kmetijah in produktih govorili tudi na konferenci Povezovanje kmetijstva in turizma 31. maja v Ljubljani.

Udeležba je BREZPLAČNA, prijava pa obvezna. Svoje mesto na konferenci si zagotovite tukaj.

Potrebujejo željo in znanje

Kaj je odločilno, ko se družina odloča za kmečki turizem? »Najpomembnejša je želja, da bi opravljali to dejavnost. Želja je pomembna predvsem zato, ker kmetje sprejmejo tujce v svojo hišo, v svoj intimni prostor,« odgovarja Kosijeva. Motivacija je tudi dodaten vir prihodka: »Zaradi dopolnilnih dejavnosti so številni kmetje ostali na kmetijah, kar je pomembno zlasti na območjih, kjer je obdelovanje težje. Brez dodatnih virov bi se odselili v mesta.«

»Za opravljanje turistične dejavnosti mora imeti kmet veliko znanja. To je ena najtežjih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,« nadaljuje Kosijeva. Njen uradni naziv je strokovna sodelavka III za področje razvoja turizma na kmetijah.

Med znanji Kosijeva najprej omeni psihologijo: »Kmet mora oceniti, kakšen gost pride k njemu.« V preteklosti so pripravili številna izobraževanja, povezana z gostoljubnostjo in komuniciranjem, tudi s kulinariko.« Kmete so izobraževali o pomenu kakovosti izdelkov: »Gostje na kmetijah so zahtevni. Ni dovolj, da je izdelek domač, ampak mora biti tudi kakovosten.«

Poleti je 90 odstotkov gostov iz tujine

Gostje večinoma prihajajo iz mest, tujci pa tudi iz velemest. V poletni sezoni je na kmetijah 90 odstotkov gostov iz tujine, v preostalem času prevladujejo domači gostje, ki prihajajo na krajše počitnice, za en dan ali za konec tedna. Kako kmetje pridobijo tuje goste? »Veliko kmetij se je vključilo v sistem booking.com in pravijo, da zato dobijo več gostov. Zelo pomembna so tudi priporočila gostov na spletu.«

Komuniciranja z gosti se številni kmetje naučijo na delavnicah in z leti prakse. S turizmom se na številnih kmetijah namreč ukvarjajo že vrsto let, »imamo pa tudi kmetijo, kjer so začeli pred drugo svetovno vojno«. Na večini kmetij so se začeli ukvarjati s turizmom v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ali pozneje. Pri delu z gosti pogosto pomaga, da je kmečki turizem družinski posel, v katerega je vključenih več generacij, povprečno dve, ponekod tudi tri. Delo si zato lahko razporedijo: »Goste sprejmejo tisti, ki so bolj spretni v komuniciranju, drugi se običajno takrat umaknejo in se ukvarjajo z drugimi opravili.« Renata Kosi: »Več je generacij, boljše je. To namreč pomeni več rok.«

Vsaka kmetija je na dobri lokaciji

Pred leti so morali kmetje, ki niso imeli ustrezne izobrazbe, na primer kmetijske šole, opraviti 70-urni tečaj, ki je vključeval usposabljanje za računovodstvo, poslovanje, kulinariko, ureditev sob in drugo. Za razvoj kmetij, tudi za razvoj turizma na kmetijah, več kot 30 let skrbi svetovalna služba za dopolnilne dejavnosti na kmetijsko-gozdarskih zavodih. Svetovalke ponujajo na primer izobraževanje iz računovodstva kmetom, ki niso normiranci.

Katera lokacija pa je primerna za kmečki turizem? »Vsaka kmetija je na dobri lokaciji, po drugi strani pa nobena lokacija ni jamstvo, da bo dejavnost uspešna. Najpomembnejši dejavnik je namreč družina oziroma kmetija kot ponudnica. Uspešne so tudi kmetije, do katerih se je treba voziti pol ure po stranskih cestah tudi na 700 metrov nadmorske višine. Pomaga pa, da je kmetija v lepi naravi.«

Ne morejo do nepovratnih sredstev

Pogrešamo nepovratna sredstva, pravi Kosijeva. V zdajšnji finančni perspektivi kmetje, ki imajo dopolnilno dejavnost turizem na kmetiji, v programu razvoja podeželja ne morejo kandidirati za nepovratna sredstva. »Na ministrstvu za gospodarstvo bodo v kratkem sicer objavili razpis za turizem, vendar se bodo lahko prijavile samo pravne osebe, nosilci turističnih kmetij pa so fizične osebe. Naložbe v turizmu pa so kar velike, treba je opraviti prenove, nekateri bi želeli začeti to dejavnost.«

Kmetje so v slabšem položaju kot drugi turistični ponudniki. »Kmetje so aktivno sodelovali v delovni skupini pri oblikovanju strategije trajnostne rasti slovenskega turizma. Jasno so povedali, da je treba biti pri razpisih pozoren, da bodo lahko kandidirale tudi fizične osebe,« še pravi Renata Kosi.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.