V Evegreenu razvijajo biorazgradljivo plastiko iz odpadne hrane in komaj dohajajo eksplozijo povpraševanja V Evegreenu razvijajo biorazgradljivo plastiko iz odpadne hrane in komaj dohajajo eksplozijo povpraševanja »Pred petimi leti je bil delež biopolimerov na svetovnem trgu enoodstoten, zdaj je štiriodstoten, do leta 2030 bo 40-odstoten,« o tržnih možnostih pravi Eva Štraser iz startupa Evegreen
Hlev s pametnim prezračevanjem omogoča varčno in do piščancev prijazno rejo  Hlev s pametnim prezračevanjem omogoča varčno in do piščancev prijazno rejo Rejci, pozor, od leta 2023 bo na perutninskih in prašičjih farmah v EU obvezno prezračevanje z vračanjem toplote
Kaj premier Marjan Šarec obljublja kmetom za reševanje težav z zvermi Kaj premier Marjan Šarec obljublja kmetom za reševanje težav z zvermi Katere drastične spremembe pri ravnanju z zvermi zahteva Sindikat kmetov Slovenije in kako jih podpira Šarec
Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko

Aplikacija za kolesarje povezuje turistično ponudbo Panonske nižine

Čas branja: 5 min
28.05.2019  13:00  Dopolnjeno: 30.05.2019 15:19
Inovativen projekt murskosoboškega podjetja je namenjen gostu kolesarju, a je hkrati tudi dodatna možnost lokalnih ponudnikov za promocijo in povezovanje
Aplikacija za kolesarje povezuje turistično ponudbo Panonske nižine
Foto: Panobiketrip

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Sanja Zelko dodaj
Bojan Firbas dodaj
Mura dodaj
Matevž Kadiš dodaj

Kako gostu, ki obišče Panonsko nižino, pokazati, kako odlične so možnosti za kolesarjenje, hkrati pa k zadevi privabiti lokalne ponudnike? To je bila pred štirimi leti osnovna ideja Sanje Zelko z ekipo podjetja GF Inspiro iz Murske Sobote, ki se sicer ukvarja z izdelavo aplikacij in promocijskimi dejavnostmi, večji del na področju turizma. Tako je jeseni 2017 luč sveta ugledala aplikacija Panobiketrips – v prvi vrsti gre za virtualni zemljevid, ki združuje oboje, ideje za kolesarjenje in lokalno ponudbo.

Aplikacija povezuje poti s ponudbo

»Gre za nekakšen digitalni turistični vodnik za rekreativne kolesarje, družine, kolesarje začetnike, ki želijo raziskovati Pomurje in okolico ter spoznavati te kraje in domačine.« Aplikacija, ki je prilagojena tudi uporabi na pametnem telefonu, omogoča ogled osnovnih kolesarskih poti ter daje ideje, kje se kolesarji lahko ustavijo na poti, od lokalnih naravnih in kulturnih znamenitosti do ponudnikov hrane in pijače ter prenočišč. Na voljo so tudi kontakti in dodatne informacije o zanimivih turističnih točkah.

»Aplikacijo sproti dopolnjujemo glede na opažanja in potrebe. Tako še ni v končni obliki, kakršno imamo v načrtu, saj imamo namen vzpostaviti še nekaj dodatnih funkcionalnosti, predvsem z vidika interaktivnosti med turističnimi ponudniki in uporabniki aplikacije, torej turisti,« pojasnjuje sogovornica.

Največji izziv – pridobiti zaupanje ponudnikov

Namen aplikacije je tudi povezati lokalno ponudbo, a prav ta vidik je bil in je še vedno največji izziv. »Turistični ponudniki so bili zaradi kar nekaj tovrstnih projektov, ki v preteklosti niso zaživeli, nekoliko v dvomih, tako da je bilo težko vzpostaviti osnovno bazo ponudnikov. Da bo projekt resnično zaživel, ga morajo ponudniki vzeti za svojega, o njem informirati svoje goste,« poudarja Zelkotova. »Kljub temu smo vzpostavili neko osnovno bazo aktivnih turističnih ponudnikov, ki na take projekte gledajo kot na nekaj inovativnega, uporabnega. Ter seveda aplikacijo prepoznavajo kot pripomoček pri animaciji svojih gostov.«

Razvoj aplikacije s pomočjo evropskega denarja

Da gre za inovativen projekt, ki ga turizem v Pomurju potrebuje, so ocenili tudi na gospodarskem ministrstvu in ideji namenili 167 tisoč evrov evropskih sredstev. Ta finančna injekcija je pomembna z več vidikov, saj je poleg tega, da je omogočila razvoj in promocijo aplikacije, potrditev ministrstva dala celotni ideji kredibilnost pri sogovornikih, pravi Zelkotova. Poleg tega je aplikacija tako lahko brezplačna ne samo za uporabnike, ampak tudi za ponudnike. »Tako je bilo lažje pridobiti zanimanje ponudnikov za sodelovanje, saj običajno takšni projekti zahtevajo določen finančni vložek,« pojasni sogovornica.

S povezovanjem se pestrost ponudbe veča

Projektu se je pridružila že kopica ponudnikov, med temi so gostilne, ponudniki prenočišč, turistične kmetije. Med njimi je Domačija Firbas iz Cogetincev. Povezovanje jim ni tuje, saj so prepričani, da se to dolgoročno povrne. »Pomembno je, da se ponudniki med seboj poznamo in da vsak stoodstotno stoji za svojo storitvijo, da se poveča pestrost ponudbe in tako enega gosta zadržimo v regiji dalj časa oziroma ga prepričamo, da se bo vračal,« pravi Bojan Firbas, ki z bratom Dejanom gradi in nadaljuje zgodbo, ki sta jo začrtala njuna starša, Marjana in Alojz. »Ni pa vsak kmetovalec pripravljen odpreti svoje kmetije za tuje obiskovalce, saj s tem postane zadeva zelo kompleksna. Delo z ljudmi se razlikuje od klasičnega dela na kmetiji in teh veščin se je treba naučiti.«

V ospredju je tradicija

Sicer pa na domačiji Firbas pri svoji ponudbi stavijo na lastno pridelavo, torej gostu ponuditi tisto, kar lahko pridelajo sami in kar izvira z njihove kmetije. Ponosni so na tradicijo kmetije, na to, da lahko gostu ponudijo pristen stik z lokalnimi jedmi, gostje lahko celo spijo na seniku, če želijo, hkrati pa je njihova ponudba sodobna, od dveh glampinških hišic do možnosti izposoje enega od devetih e-koles, s katerimi lahko raziskujejo okoliške znamenitosti. Sicer imajo na voljo sedem sob in tri apartmaje.

Gostje, ki želijo spoznati delo na kmetiji, lahko pomagajo pri kmečkih opravilih. »Kopajo se lahko v leseni kadi, pomagajo obirati viljamovke v sadovnjaku, lahko se sproščajo na ležalniku pod orehom na našem vrtu za hišo,« pove Bojan Firbas. »Glavno je, da je ponujena hrana naša, če ni naša, se izjemoma pridruži kakšna izbrana sestavina z bližnjih kmetij.«

Gosta je treba tudi izobraziti

Sogovornik poudarja še en pomemben vidik povezovanja kmetijstva in turizma: »Goste je treba nekako izobraževati, morajo razumeti, da so na kmetiji v gosteh, torej da ni vse samoumevno, da ne morejo kar trgati plodov na vsakem koraku ter da je vsaka kmetija unikatna. Naravne danosti in kulturna dediščina se različno prepletajo na različnih lokacijah. Malo kje na svetu pa ti sama gospodinja pripravi zajtrk in medtem sediš na pohištvu, ki ga je naredila že generacija pred nami.«

Povezujejo se tudi z Avstrijci

Firbasovi sicer tudi drugače sodelujejo s ponudniki iz Pomurja. Tako so eden od sedmih ponunikov združenja Gourmet over Mura. »V okviru tega poskušamo približati kulinarična doživetja na podeželju in nasploh domačim in tujim turistom ponuditi nekaj več, da lahko spoznajo ponudnika tudi osebno, ne samo njegove izdelke.« Povezujejo se tudi z avstrijskimi ponudniki v okviru združenja turističnih kmetij Genuss am Fluss (Užitek ob reki). Gre za turistično združenje iz avstrijske južne Štajerske, v katerega se povezujejo tudi slovenski ponudniki z namenom predstaviti in povezati ponudbo, izdelke, regionalno kulinariko, vinotoče, dopolnilne dejavnosti, gostilne avstrijski strani. Firbasovi pa že od leta 1990 sodelujejo tudi pri projektu Dobrote slovenskih kmetij.

Oskrbovalna veriga mora biti kar se da kratka

Idej za povezovanje je veliko in to je dobro, poudarja Matevž Kadiš iz Panonske vasi, naselja vil in apartmajev v vasi Tešanovci v bližini Moravskih Toplic. Zato so tudi pristopili k projektu Panobiketrip. Ponujajo luksuzne namestitve, imajo pa čez sto ležišč, so izhodiščna točka za raziskovanje Pomurja. »Zelo smo veseli, da je na državni ravni prepoznan pomen povezovanja med turizmom, kmetijstvom, socialo, to je naša usmeritev.« In želeli bi si še več povezovanja, denimo na področju oskrbovalne verige, s čimer svojim gostom lahko ponudijo res lokalno pridelano hrano, tako rekoč s sosedovega vrta.

»Zanimiva izkušnja, ki kaže na pomen tega, da se povezujemo, je bila predstavitev tradicionalnega prekmurskega zajtrka skupini tujcev. Ker si niso znali predstavljati, v čem je stvar, smo se skupaj z njimi usedli na kolo in se zapeljali do okoliških pridelovalcev, od sosede, ki peče kruh, do sosedov, ki imajo kokoši in domača jajca, pa tistih, ki imajo proizvodnjo šunke, pa tistih, ki imajo bučno olje, pa naprej vrtnine.« Ni dvoma, da vsi lokalni ponudniki, tudi kmetije, potrebujemo povezovanje, pravi sogovornik.

Na krožniku ponudijo lokalno zgodbo

Poleg povezovanja je pomembno ohranjanje tradicije, lokalne zgodbe so za goste nekaj posebnega. Tradicijo, lokalne dobrote vpeljejo tudi v ponudbo poroke na deželi. »Za predjedi ponudimo lokalne zgodbe, gre za domačo kulinariko na sodoben način, takega krožnika se ne bi sramoval niti kak vrhunski šef.« Njihovi gostje so sicer tako Slovenci kot tujci, ti prihajajo iz Evrope in tudi iz precej bolj oddaljenih koncev, od Izraela, Dubaja pa do ZDA.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Po svetu rastejo proizvodnja piva in nova hmeljišča 9

Vsa hmeljišča na svetu skupaj presegajo 61 tisoč hektarjev, zaradi ugodne cene hmelja, ki pokrije stroške, in večje proizvodnje piva...