Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Znanstveniki imajo rešitev za boljše preživetje rastlin v suši Z rastlinskim hormonom avksinom lahko usmerijo korenine, da rastejo globje navpično navzdol, kjer je v zemlji več vlage
Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje brez oranja ter subvencije zgolj za orodja za plitko obdelavo tal in dobro sejalno tehniko
Rešitve za večji odvzem volkov  Rešitve za večji odvzem volkov Kako se spreminja postopek za odstrel volka po interventnem zakonu in posebnih odločbah
Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Pozor, v Srbiji zaznali afriško prašičjo kugo Bolezen je za prašiče neozdravljiva, ljudje pa se z njo ne morejo okužiti
Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih Volkovi se selijo na nova območja, zato je lahko več škode na pašnikih V prihodnje bo kmetijsko ministrstvo sofinanciralo do 90 odstotkov stroška nakupa električne ograje za pašnik, okoljsko ministrstvo s stroko pa pripravlja nov odlok o odvzemu volka in rjavega medveda

(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Čas branja: 9 min
27.05.2019  09:00  Dopolnjeno: 27.05.2019 09:17
Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih postala butična gastronomska destinacija. Pri tem bodo glavno vlogo seveda igrale najodličnejše restavracije in njihovo uvrščanje v elitne kulinarične vodnike, nič manj pomemben pa ne bo turistični oziroma kulinarični razvoj turističnih kmetij, tradicionalnih gostiln in uličnih festivalov hrane ter sodelovanje pridelovalcev in predelovalcev lokalne, izvirne in naravne hrane.
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

Na STO ste pripravili Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomskega turizma 2019–2023. Nam lahko pojasnite bistvo njegove vsebine?

Slovenija se strateško umešča kot država z edinstveno lego med Alpami, Sredozemljem in Panonsko nižino, ki vpliva na izjemno raznolikost tudi v gastronomiji. Na majhni površini obstajajo na primer tri povsem drugačne vinske dežele s povsem različnimi vini, vsa pa se uvrščajo v svetovni vrh. Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomskega turizma 2019–2023 je nastal za določitev ključnih ukrepov in iniciativ, potrebnih, da se Slovenija v svetu umesti kot edinstvena, butična gastronomska destinacija. V dokumentu smo določili pet strateških področij, ključnih za uspešen razvoj in trženje slovenskega gastronomskega turizma. Ta področja so: zakonodajni okvir, znamke in ocenjevanje kakovosti, spodbujanje dviga kakovosti, izobraževanje in trženje. Vsako od teh strateških področij je predstavljeno s kratko analizo stanja in s seznamom pomembnih ukrepov za ureditev oziroma nadgradnjo trenutnega stanja. Dokument je izhodišče za doseganje treh ključnih ciljev razvoja in trženja gastronomije – ustvarjanja višje dodane vrednosti, zagotavljanja trajnosti in predvsem povečanja mednarodne prepoznavnosti.

Kaj v okviru akcijskega načrta pomeni znamka Okusiti Slovenijo (Taste Slovenia)?

Vzpostavljena gastronomska znamka Okusiti Slovenijo (Taste Slovenia), s katero tržimo slovensko gastronomijo, odseva in hkrati komunicira temeljno identiteto in vrednote naše krovne znamke I feel Slovenia, ki ima v svojem jedru zeleno identiteto in je močno vpeta v naše vsakdanje dejavnosti. Znamka te temeljne vrednote še dodatno konkretizira in jim daje vrednost. Gastronomska doživetja bomo ponudili prek zgodbe najbolj zelene destinacije na svetu in gostom predstavili, kako močno je gastronomija prepletena z neokrnjeno naravo, z živili in surovinami, pridelanimi sonaravno, v vrtovih, gozdovih, na travnikih in pašnikih.

V akcijskem načrtu ugotavljate, da turist pri nas v lokalih porabi v povprečju le 15,5 odstotka dnevnega proračuna (v razvitih gastronomsko-turističnih gospodarstvih porabi 30 odstotkov). Kako nameravate to izboljšati v navezi z drugim ciljem, “razvojem ponudbe za zahtevnega turista, ki bo za svoja gastronomska doživetja pripravljen plačati več”?

Prek ciljno usmerjenega oglaševanja in drugih tržno-komunikacijskih dejavnosti želimo nagovarjati segment turistov, ki jim je gastronomija primarni motiv prihoda na destinacijo, ali pa vsaj ena od glavnih aktivnosti na njej. Takšni turisti pričakujejo vrhunsko storitev, vrhunsko kulinariko, želijo pokusiti nekaj novega, izvirno lokalno hrano, ob tem pa izkusiti res posebna doživetja – takšna, ki jih lahko doživijo le v Sloveniji.

Slovenska turistična organizacija (STO) v tem pogledu lahko deluje na več ravneh. S promocijskimi dejavnostmi skrbimo za dvig prepoznavnosti slovenske gastronomije, podpiramo in sodelujemo pa tudi pri projektih, ki so usmerjeni v dvig kakovosti ponudbe. Tu smo skozi svoje delovanje s turističnimi ponudniki in destinacijami usmerjeni v spodbujanje ustvarjanja privlačnih doživetij, ki so v skladu s trendi novega luksuza. Gre za avtentična doživetja, temelječa na lokalnih vsebinah in na identiteti našega prostora, ki niso standardizirana, temveč personalizirana, doživetja višje dodane vrednosti, ki nagovarjajo zahtevnejšega obiskovalca. Eden od projektov, ki to podpira in spodbuja, so petzvezdična doživetja, ki jih tržimo pod znamko Slovenia Unique Experiences – projekt je še v začetni fazi, vendar ugotavljamo, da ponudniki in destinacije vse bolj prepoznavajo priložnosti tudi v gastronomskih doživetjih. Višjo kakovost podpiramo tudi z Zeleno shemo slovenskega turizma. Za dvig kakovosti je zelo pomemben prihod mednarodnih vodnikov, kot je Gaulet & Millau.

Pomembna je tudi promocija poklicev v gostinstvu. Eden od takšnih projektov, ki ga podpiramo, je Znanje pod kapo v organizaciji Gault & Millau Slovenija, namenjen mladim kadrom v gostinstvu, ali pa tekmovanje European Young Chef Award, ki se izvaja v okviru platforme European Region of Gastronomy. Sodelujemo tudi s slovenskim združenjem JRE (Jeunes Restaurateurs), katerega osnovno poslanstvo je razvoj mladih kadrov, ki jih vrhunski chefi vključujejo v svoje kuhinje, jih učijo prevzemanja odgovornosti in skupaj z njimi gradijo novo kulinarično prihodnost Slovenije. Prav tako organiziramo več delavnic za predstavnike ponudnikov in destinacij glede oblikovanja produktov in doživetij višje dodane vrednosti, razmišljamo tudi o organiziranju strokovne konference za področje gastronomije. Pomembno vlogo pa seveda igrajo tudi Turistično gostinska zbornica, obrtna zbornica, izobraževalne institucije in pristojna ministrstva, ki s svojim rednim delovanjem in uresničevanjem ukrepov iz akcijskega načrta pomembno pripomorejo k dvigu kakovosti v gostinstvu.

Ali lahko pojasnite “enačbo” iz akcijskega načrta: izjemni posamezniki + spektakularno okolje + trajnostna pridelava = edinstveno doživetje? Kateri od teh členov je največja neznanka oziroma bo zahteval največ vlaganj in naporov?

Strategija slovenska turizma temelji na usmerjenosti v trajnost in na tem področju uresničevanja trajnostnega turizma je Slovenija pridobila ugled v mednarodni strokovni javnosti in več mednarodnih nagrad, s tem pa tudi dragoceno publiciteto. Če se želimo na evropski oziroma svetovni ravni uspešno pozicionirati, je za razlikovalnost potrebno še nekaj več. Poleg izjemnega ambienta igrajo največjo vlogo prav ljudje. Slovenija zagotovo je dežela izjemnih posameznikov, ki s svojim talentom, ustvarjalnostjo, trdim delom, predvsem pa s srčnostjo, naredijo to razliko. Zato lahko gostu ponudijo nepozabno izkušnjo oziroma doživetje, s katerim uspešno naslavljamo trende novega luksuza. Izjemnim posameznikom je torej treba prisluhniti in jih podpreti v njihovih prizadevanjih, naj gre pri tem za vrhunske kuharske mojstre, pridelovalce hrane in vinarje oziroma za strežno osebje.

“Vrha, ki bi se lahko ob Hiši Franko uvrščal na seznam The World’s 50 Best Restaurants in bi posledično vplival na oblikovanje percepcije gurmanov, da je Slovenija gastronomsko razvita destinacija, sicer ni mogoče zgraditi brez trdne baze ponudnikov, ki bi jo morale sestavljati gostilne s kakovostno lokalno hrano in lokalnimi surovinami ter izbrano karto vrhunskih lokalnih vin. Prav pri gostilnah in turističnih kmetijah je pri nas največ potenciala – in največ pomanjkljivih točk,” ste zapisali v akcijski načrt. Lahko poveste, katere so te pomanjkljive točke oziroma kaj so največje težave?

V akcijskem načrtu smo opredelili devet glavnih gastronomskih produktov. Poleg vrhunskih in kakovostnih restavracij so med njimi tudi tradicionalne gostilne in turistične kmetije. Številčno gledano je vrhunskih restavracij manj, vendar pa njihovi kuharski mojstri izjemno dobro razumejo spremembe v ravnanju porabnikov, smernice, pomembnost uporabe lokalnih surovin, spoštujejo tradicijo, se povezujejo v okolju, obenem pa jim ne manjka sposobnosti inoviranja. Gostiln in turističnih kmetij je precej več, zato je več tudi priložnosti za izboljšave. Danes je sicer zelo težko postaviti ločnice oziroma ponudnike ustrezno klasificirati. Vrhunska kulinarika se ne streže zgolj v najboljših restavracijah, izvrsten krožnik in izkušnjo je mogoče dobiti tudi na turističnih kmetijah, v tradicionalnih slovenskih gostilnah ali na ulici, na primer na festivalu Odprta kuhna. Na tem področju imajo pomembno vlogo destinacijske organizacije, ki gastronomijo prepoznavajo med temeljnimi produkti za izboljšanje konkurenčnosti svoje destinacije in so v podporo temu vzpostavili svoje lokalne gastronomske (in včasih širše) znamke kakovosti oziroma trženjske znamke, kot so Okusi Ljubljane, Okusi Rogle, Bohinjsko in druge. Destinacijske organizacije so v lokalnem okolju ključni razvojniki in pospeševalci kakovosti, saj dobro poznajo svoje okolje in lahko vzpostavljajo tesna partnerstva. Vendar pa gre za razvojne dolgoročne procese, v katerih ni hitrih rezultatov, zato marsikje pogosto zmanjka energije in vztrajnosti, pogosto pa že v izhodišču ni niti jasne vizije in fokusa. V tem procesu smo lahko uspešnejši, če so lokalne zgodbe dobro povezane s krovno strategijo. V zadnjih nekaj letih smo pri tem zelo poenoteni in sinergij je čedalje več.

V kakršni obliki ponujate podporo slovenskim gostincem pri uvrščanju na lestvico The World's 50 Best restaurants?

Za uvrstitev na lestvico The World's 50 Best restaurants je potrebna volja posameznika in prepričljivo znanje ter osebnost kuharskega mojstra. Zagotovo pomaga tudi čedalje večja prepoznavnost Slovenije kot gastronomske destinacije. V STO izvajamo ciljno usmerjene trženjske dejavnosti, obenem pa vsako leto gostimo veliko tujih gastronomskih novinarjev, ki jim omogočimo izkušnjo s slovensko gastronomijo. Poskrbimo, da dobijo celovito izkušnjo, od vrhunske kulinarike do spoznavanja ponudbe na turističnih kmetijah in gastronomskih dogodkih, obvezni sestavni del vsakega obiska je tudi obisk pridelovalcev in vinarjev. Podpiramo projekte, kot je bil letošnji European Food Summit, ki je v Slovenijo privabil vrhunske tuje chefe, strokovnjake in kritike ter novinarje in vplivneže. Slovenijo smo skupaj s kuharskimi mojstri predstavili tudi v prestižni reviji Falstaff. Gastronomijo predstavljamo z vsemi komunikacijskimi orodji, v digitalnih kampanjah, družbenih medijih, na poslovnih borzah in številnih dogodkih v tujini, pogosto skupaj s kuharskimi mojstri, vinarji in pridelovalci.

Kako daleč ste na STO z vpeljavo znamke Michelin Slovenija?

Dejavnosti potekajo, kaj več pa vam zaradi zaveze o nerazkrivanju informacij še ne morem povedati.

Posamezni primeri, tudi turističnih kmetij, so vredni občudovanja, žal pa očitno še ni zadovoljive povezave med pridelovalci in gostinci. Kako boste poskušali bolj konkretno povezati turizem in kmetijstvo?

Drži, povezave med pridelovalci in gostinci še niso zadovoljive, potencial pa je izjemno velik, saj se čedalje bolj uveljavlja trend, da želijo porabniki lokalno, izvirno in naravno. O tem smo se že večkrat pogovarjali z različnimi deležniki in zbornicami. Projekt Evropska astronomska regija 2021, ki ga vodi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, je namenjen prav medsektorskemu povezovanju in razvoju ponudbe. STO je primarno usmerjen v promocijo destinacije in ponudbe, imamo pa tudi nekaj vzvodov za povezovanje kmetijstva in turizma prek razvoja gastronomskih destinacijskih znamk. Odličen primer je znamka Okusi Radol'ce, ki je nastal zaradi spodbujanja in ohranjanja lokalnih kmetijskih pridelkov in njihove ponudbe v najboljših radovljiških restavracijah. Gre za lepo zaokroženo zgodbo, ki z istim ciljem povezuje pridelovalce, predelovalce in ponudnike. Takšnih primerov je v Sloveniji še več. Na STO se bomo jeseni lotili priprave modela, kako tovrstne primere dobre prakse razširiti v čim več slovenskih destinacij, ponudnike pa bomo vključili v Zeleno shemo slovenskega turizma.

Bo lahko torej tako kmetijstvo pozitivno izkoristilo priznanje Slovenije kot gastronomske regije?

Da, verjamemo, da tak model lahko pripomore k vzpostavljanju kratkih oziroma zelenih dobavnih verig. Odličen primer uporabe vrhunskih lokalnih surovin je Hiša Franko, ki svojo ponudbo temelji na lokalno pridelanih sestavinah. Namesto pri nekaj velikih dobaviteljih nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih. Podobne zgodbe lahko zasledimo tudi pri drugih vrhunskih restavracijah, pri tem je izjemo aktivno tudi slovensko združenje JRE.

Kako pa boste potencial turističnih kmetij učinkoviteje uvrstili v samo turistično strategijo?

Slovenija kot zelena butična destinacija, kjer si vselej, tudi v urbanih okoljih, blizu narave, je vpeta v naš komunikacijski DNK. Gost lahko, ne glede na to, kateri del Slovenije obišče, izbira med raznolikimi nastanitvenimi možnostmi, saj se v skladu s svetovnimi smernicami poleg klasičnih hotelskih nastanitev širijo manjši zasebni ponudniki sob, penzionov in apartmajev. Še posebej je Slovenija naredila velik napredek pri butičnem glampingu. Turistične kmetije so poseben zaokrožen produkt za obiskovalce, ki ne iščejo le bivanja v lepem naravnem, podeželskem okolju, temveč še posebej pristnost, domačnost, stik z ljudmi in seveda z domačo kuhinjo. Ena od vhodnih točk za še boljšo vpetost v krovno trženjsko strategijo je prav gastronomija, seveda pa tudi tesnejša povezanost med turizmom in kmetijstvom.

Recimo, da pride Slovenija do desetih vrhunskih restavracij in gostiln? Kako boste v ponudbo Taste Slovenia vključili bazo manj elitnih, a še vedno visokokakovostnih restavracij, ki bodo zagotavljale prepričanje o Sloveniji kot gastronomski regiji?

Strategija dviga prepoznavnosti slovenske gastronomije temelji tudi na strategiji soznamčenja, povezovanja slovenske gastronomske znamke (Okusiti Slovenijo) s svetovno znanimi blagovnimi znamkami, zlasti na področju ocenjevanja ponudnikov in destinacijskih gastronomskih znamk. S tem bomo prispevali tudi k dvigu kakovosti ponudbe. Pomemben mejnik se je zgodil novembra lani, ko smo dobili prvo slovensko izdajo vodnika Gault & Millau. Za kuhinjo visoke kakovosti lahko štejemo vse, ki so v vodniku ocenjeni z več kot 15 točkami, teh je pri nas trenutno 31 in so enakomerno razpršeni po vsej Sloveniji. Na STO tudi načrtujemo postavitev samostojne spletne strani, namenjene izključno gastronomiji. Ponudnike, predstavljene na spletni strani, bomo ustrezno klasificirali glede na raven kakovosti ponudbe (ocene po mednarodnih vodnikih), tip ponudbe, sodelovanje z lokalnimi proizvajalci, posebej bomo opozorili tudi na ponudnike z znakom Gostilna Slovenija.

Strategija razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji se po logiki stvari zagotovo nanaša tudi na ekološko pridelano hrano in pijačo. Pripravljate v tem smislu kakšne konkretne poteze oziroma povezave?

Vzvod je spodbujanje razvoja zelenih (ali vsaj kratkih) dobavnih verig in njihovo trženje prek produktnih ter storitvenih znamk na področju gastronomije, kot so omenjeni Okusi Radol'ce, Ljubljana Gourmmmet, Dobrote Dolenjske in drugih. Spodbujanje ekološke pridelave hrane in pijače je sicer v domeni ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na STO to seveda podpiramo, določene spodbude pa bomo proučili tudi v okviru vključevanja ponudnikov v Zeleno shemo slovenskega turizma.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Agro HI-tech Kmetje, večino strojev lahko vržete v koprive 18

Denar za kmetijstvo se preliva v industrijo, ki razvija drage ogromne priključke in traktorje, kmet Branko Majerič zagovarja kmetovanje...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Zgodba s kmetije: nova generacija hmeljarjev bi se širila, iščejo dobra zemljišča

Hmeljarska kmetija Šalej blizu Žalca že ima sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja, postavili bodo tudi hladilnico

AGROBIZ
Novice
Novice Lažja pot za ameriško govedino na trg EU 1

ZDA in EU so v petek podpisale sporazum, ki zadeva ameriški izvoz govedine v EU - vprašanje ostaja, ali je to korak k pomiritvi v...

AGROBIZ
Novice
Novice Priložnosti v hmeljarstvu: pivovarji sklepajo dolgoročne pogodbe s pridelovalci, zanima jih povečanje nasadov

Slovenija je tretja največja pridelovalka hmelja v Evropi in četrta največja na svetu; 119 slovenskih hmeljarjev je lani pridelalo...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Krave in telički na kmetiji Flis-Četina poslušajo klasično glasbo 13

V novi sirarni predelajo do 800 litrov mleka na dan; živali poleg klasične glasbe razvajajo tudi s prhami in masažnim robotom; krave...

AGROBIZ
Novice
Novice Celjske mesnine bi kupile Ptujsko klet

O tem se bodo avgusta pogovarjali s Perutnino Ptuj, lastnico omenjene kleti

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Agro Podjetnik Kmetija Poprask-Potočnik se bo širila v turizem 1

Najbolj znani so po domačih piškotih in marmeladah

AGROBIZ
Novice
Novice Med novimi 17 invazivnimi tujerodnimi vrstami v EU tudi drevo veliki pajesen in riba sočni ostriž 4

Na seznamu tujerodnih invazivnih vrst v EU je zdaj že 66 vrst;13 novih rastlinskih vrst in štiri živalske vrste pa bo od 15. avgusta...