Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

V tej gostilni so na krožniku večinoma pridelki z domače ekokmetije

Čas branja: 5 min
29.05.2019  17:00  Dopolnjeno: 30.05.2019 14:04
Ko cela družina živi za posel, je mogoče gostilno popeljati do vrhunske ravni, ob tem pa še upravljati ekološko kmetijo ter tržiti pridelke in izdelke s kmetije. Takšna je zgodba družine Repovž, ki je s svojo kulinariko prepričala tudi priznani kulinarični vodnik Gault & Millau.
V tej gostilni so na krožniku večinoma pridelki z domače ekokmetije
V gostilni Repovž prisegajo na jedi iz sestavin z domače ekološke kmetije.
Foto: Dean Dubokovič

Obveščaj me o novih člankih:  

Gostilna Repovž iz Šentjanža na Dolenjskem ne leži ob prometni cesti, a glas o njeni kuhinji se je razširil daleč. Tako je mama Meta, šefinja kuhinje, bila nagrajena z nazivom traditional cousine chef 2019 (chef tradicije leta 2019), ki ga podeljujejo pri mednarodno priznanem kulinaričnem vodniku Gault & Millau. »Da smo prišli na to raven v gostinstvu, je bil dolgotrajen proces, naš cilj je biti ves čas odlični v ponudbi,« pojasnjuje Grega Repovž. V gostilno in ekološko kmetijo je vpeta celotna družina – mama Meta, oče Jože, »gazda« družine in vodja kmetije, ter otroci Anže, ki dela v strežbi, Urška, ki sodeluje na vseh področjih, od kuhinje, strežbe do računovodstva, Grega kot vodja gostilne in sommelier, v delo pa je vpeta tudi Gregova žena Sabina kot pomočnica šefinje kuhinje.

Na meniju le tisto, kar takrat raste

Zgodovina gostilne sega daleč v preteklost. »Šentjanž je star kraj, tukaj je bila neka oštarija že pred vsaj 300 leti, vedno sta bila kmetija in neki hram zraven, to je vedno šlo skupaj, ni bilo najprej eno, potem pa drugo,« pravi sogovornik. »Razvoj naše kulinarike ni potekal na silo, to je več kot 20-letni proces, ni bilo nobenega preskoka čez noč. Smo le v zelo ruralnem okolju, treba je upoštevati, da nismo ob kakšni prometni cesti, tudi ni industrije. Zato tudi svojega gosta stalno izobražujemo.« Čeprav je včasih težko, strogo upoštevajo svoja načela, kar pomeni, da, denimo, ostajajo sezonski. »Če nečesa ni, tega tudi ni na meniju. To gostu tudi razložimo, kompromisov tukaj ni. Skozi naše zgodbe gostu ne nazadnje prodajamo znanje, ki ga imamo.«

Pri ponudbi ostajajo butični

Njihovi gostje prihajajo predvsem iz Slovenije. »Najdejo nas, ko o nas preberejo v različnih kulinaričnih vodnikih, sodelujemo v različnih združenjih. Kar dobro smo znani na zagrebškem trgu, sicer pa nismo usmerjeni toliko v tujino niti nimamo zmogljivosti za kaj takega. Po ponudbi ostajamo butični.«

Večina sestavin z domače ekološke kmetije

Njihova posebnost je, da skoraj vse, kar dobi gost na krožniku, pridelajo na svoji ekološki kmetiji. »Imamo svoje sadje, zelenjavo, žita. Nimamo pa živine. Tisto, česar sami nimamo, kupimo od izbranih in preverjenih pridelovalcev, ki podobno gledajo na stvari kot mi, torej da so trajnostno naravnani, vzdržujejo visoko kakovost, stojijo za kulinarično izbranimi produkti. Danes je sodelovanje precej lažje kot pred nekaj leti,« pove Repovž.

Z izobraževanjem pripeljali ekohrano v javne ustanove

Kmetija družine Repovž je velika kmetija, samo jabolk pridelajo, denimo, sto ton na leto. Kako jim uspe usklajevati gostinski posel s kmetijstvom? »Pomembno je, da je vsa družina vpeta v zgodbo. Gostilna je od ponedeljka do srede zaprta, tako da se takrat posvetimo kmetiji in še vsem drugim nujnim zadevam.« Kar nekaj svojih pridelkov in izdelkov tudi tržijo naprej. »Iz jabolk naredimo, denimo, sokove, nekaj porabimo doma, preostalo tržimo daleč naokoli.« Krompir in žita prodajajo šolam in drugim javnim zavodom pa tudi gostilnam. »Ko smo začeli to sodelovanje, je zanimanje za ekološko pridelana živila strmo raslo. Tudi zato, ker smo imeli izobraževanja za osebje v kuhinjah, tečaje za otroke, od kod pride hrana. S tem smo dobili širok nabor, denimo, šol, ki jim dobavljamo surovine.«

Tudi pri vinih si prizadevajo za lokalno

Tudi pri vinih so osnova vinske karte lokalna vina. Imajo tudi svoje trte in vino, a kot pojasni sogovornik, premalo časa, da bi lahko ponudili takšno kakovost, kot bi si želeli. »V ospredju je zgodba modre frankinje, ki jo predstavimo gostom, sicer pa vinska karta zajema večinoma ves svet. Kot sommelierja me zanimajo manj znane zgodbe, predvsem zgodbe ljudi, ki stojijo za posameznim vinom.«

Želijo si ponuditi več ležišč

Z dobro hrano in večjim obiskom se veča tudi potreba po prenočiščih za goste. Repovževi sicer svojim gostom ponujajo prenočišče, trenutno imajo na voljo pet sob z osmimi ležišči. »A je povpraševanje večje, kot lahko ponudimo, tako da se želimo širiti na tem področju. Kot pri vseh stvareh želimo tudi tukaj ponuditi storitev, ki bo na ravni preostale ponudbe.«

»Tako dobiš dobre kupce«

S kravjimi siri in drugimi izdelki iz kravjega mleka Repovževe zalaga ekološka kmetija Kukenberger. »Sodelovanje s takšnimi gostilnami, kot je Repovž, je dobro tudi s tega vidika, ker k njim zahajajo gostje, ki so za dobro hrano pripravljeni odšteti nekaj več,« pravi Toni Kukenberger, ki je bil leta 2016 izbran za mladega inovativnega kmeta 2016. »Naša zgodba je od začetka do konca, torej od zemlje do tehnologije za proizvodnjo izdelkov. Izdelki morajo biti vrhunski. Smo daleč od množične pridelave, imamo visoke fiksne stroške, cena izdelkov je temu primerno visoka.« A njihove stranke bolj kot na ceno gledajo na kakovost, tako da prodajo vse, kar pridelajo. So ena redkih kmetij v Sloveniji, ki prideluje ekološko seneno mleko. Stranke jih večinoma kar same poiščejo. »Tako je bilo tudi z gostilno Repovž, bili so eni redkih, ki niso vprašali po ceni. Zelo hitro smo se dogovorili.« In sodelujejo tudi drugače, denimo ob odprtju nove sirarne Kukenbergerjevih so Repovževi zanje pripravili degustacijo.

Takšna sodelovanja v povojih

Repovževi so našli skupni jezik tudi z ekološko kmetijo Zabukovec, kjer nabavljajo goveje in telečje meso iz ekološke reje. Poleg goveje živine imajo tudi prašiče avtohtone pasme krškopoljec in kokoši nesnice. V mlinu na kamne s počasnim mletjem pridobivajo različne vrste moke in zdroba. Na pašniku imajo premični kokošnjak, tako da ponujajo biopašna jajca.

»Takšna sodelovanja med kmetijami in gostilnami so v naših koncih še bolj v povojih. Je pa korist obojestranska, gostilna dobi preverjeno kakovost, mi pa imamo kupca, ki ima svoj ugled,« pravi Marko Zabukovec. Tako sodelujejo s štirimi gostilnami. »Takšno povezovanje med ponudniki, med kmetijami in gostinci je vsekakor ena od poti, da naše kmetijstvo popeljemo naprej. Da dobro delamo s tem, kar imamo. Mi sodelujemo tudi z drugimi kmetijami, skupaj prodajamo pridelke in izdelke, drug drugega krepimo. Treba je stopiti s svojega prestola, videti, da si sam zase majhen.«

Pivo s personalizirano nalepko

Eden od dobaviteljev gostilne Repovž je mala pivovarna Berwolf z Velikih Poljan pri Škocjanu. Gre za poslovno sodelovanje, ki je zraslo na temelju prijateljskih vezi. »Oni imajo lepo zgodbo v gostilni, stavijo na lokalno kakovost, podobno je pri nas. Ne iščemo množic, smo bolj butične sorte,« pojasnjuje Matevž Berkopec iz ekipe pivovarne Berwolf. Tako za gostilno Repovž delajo svetlo pivo s personalizirano nalepko. »Gre za sodelovanje, od katerega imata obe strani korist. Sodelujemo sicer še z nekaterimi drugimi gostilnami, a z njimi največ.« Njihov poslovni model temelji na personalizaciji piv. Torej steklenico opremijo z nalepko, napisom, ki si ga izbere naročnik. Če je takšno naročilo, naredijo tudi po samo tri steklenice, denimo za rojstni dan. »Za takšne male proizvajalce je pomembno, da sodelujemo z gostilnami, seveda pa je pomembno, da ustvarjamo dobre zgodbe in kakovosten produkt. S tem se tudi širi dober glas,« še pojasni sogovornik.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.