Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji vseh vrst; preverjamo birokratske neumnosti za mesarje in tudi za druge trgovce z živili
Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje in prostor posebnega zakona o tem ne bo predlagalo
(video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma (video) Katere korake bo treba narediti za večjo povezanost kmetijstva in turizma Vizija razvoja za slovenski turizem je, da Slovenija postane prepoznavna kot zelena, aktivna in zdrava butična destinacija. In v tej viziji najdeta svoj prostor tudi kmetijstvo in naprej kulinarika.
Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Dodana vrednost v turizmu: Lokalne surovine Na okrogli mizi v okviru 1. konference Povezovanje turizma in kmetijstva so sogovorniki razpravljali, kako lahko gostinec ustvari dodano vrednost in prepoznavnost s sodelovanjem z lokalnimi dobavitelji.
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta

Kako gostinci in kmetje v Kamniku s sodelovanjem ustvarjajo dodano vrednost regije

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
agrobiznis   dodaj
turizem   dodaj
kulinarika   dodaj
gostinstvo   dodaj
kamnik   dodaj
 
Čas branja: 5 min
30.05.2019  08:00  Dopolnjeno: 30.05.2019 15:54
Kamničani so jedi svojih prednikov združili pod blagovno znamko Okusi Kamnika in s tem obogatili turistično ponudbo
Kako gostinci in kmetje v Kamniku s sodelovanjem ustvarjajo dodano vrednost regije
Hrustljava tuhinjska postrv je ena bolj priljubljenih kamniških jedi. Strežejo jok v Vratarnici – Ošteriji Pr Mojci.
Foto: Klemen Brumec

Obveščaj me o novih člankih:  
agrobiznis   dodaj
turizem   dodaj
kulinarika   dodaj
gostinstvo   dodaj
kamnik   dodaj

Za uvod na mizo pride tuhinjska fila, praznična jed iz šunke ali prekajenega mesa, belega kruha, jajc, čebule, smetane in začimb, ki so jo nekoč pripravljali samo ob največjih praznikih. Po gamsovi juhi, ki izvira iz doline Kamniške Bistrice, ki je bila znana kot dvorno lovišče deželnega kneza, se na mizo prikrade drugi krožnik s tuhinjsko postrvjo. Glavna jed je Firštov divjačinski golaž kot spomin na izročilo lova v Kamniški Bistrici. Za poobedek pa kloštrska kremšnita, kremna rezina, ki izvira iz Uršulinskega samostana v Mekinjah. Na koncu za lahkotnejšo prebavo po grlu lepo zdrsi še rušovc, tradicionalno žganje iz vršičkov in storžev ruševja z dodanim sladkorjem in medom. Vse to so tradicionalne kamniške jedi, ki jih ponujajo pod blagovno znamko Okusi Kamnika.

Kulinarika je eden glavni stebrov turizma

Kot je dejal, javni zavod sicer lahko vzpostavi neko blagovno znamko ali zažene projekt, vendar je pri tem nujno, da ta projekt oziroma blagovno znamko čutijo ter živijo sami ponudniki kulinaričnih specialitet in prehranskih surovin. »Pripravljeni se morajo biti odzivati na projekte, kakršen so Okusi Kamnika, in se zamišljenim programom prilagajati, sicer je projekt obsojen na propad,« je dejal Simetinger. Po njegovem sta nujno aktivno povezovanje na eni strani, na drugi pa odprava zapletene birokracije, ki lahko z različnimi omejitvami onemogoča naravni razvoj takšnih produktov, ki za turizem pomenijo dodano vrednost.

Imeti dobavitelja lokalne hrane ni najlažja pot

Preverili smo, kako projekt Okusi Kamnika vpliva na povezovanje gostincev in lokalnih dobaviteljev.

»Čeprav si želiva, da bi imeli čim več sestavin od lokalnih kmetov, je trenutni delež okoli 50 odstotkov,« je povedala Darja Pirš. Od lokalnih kmetij kupujeta med, domače sire, mlečne izdelke, kruh in ribe. Zelenjavo dobita na tržnici v Kamniku ter pri enem od lokalnih ponudnikov, meso pa pri podjetjih Meso Kamnik in Jati.

Najpogostejši razlog, da delež lokalnih sestavin ni večji, je, da nekaterih surovin v lokalnem okolju preprosto ne dobita. Primanjkuje na primer določene zelenjave, koruznega zdroba, različnih tipov moke ter krušnih drobtin in pekovskih izdelkov. Pri lokalno pridelani zelenjavi pa se pojavljajo težave s konstantnostjo dobave.

Čedalje več takšnih, ki jim ni vseeno, kaj je na krožniku

»Jemanje surovin od kmetov zahteva večjo organiziranost in seveda so tudi nabavne cene dostikrat višje,« je povedala Darja Pirš. »Nekateri najprej pogledajo ceno jedi,« je hitro dodala Mojca Potočnik. »Vseeno jim je, od kod izvirajo surovine. Opažava pa, da je ozaveščenost porabnikov vendarle vse večja, ni jim vseeno, kaj imajo na krožniku. Takšni razumejo, zakaj so cene jedi, pripravljene iz lokalnih sestavin, tudi nekoliko višje.«

Potočnikova priznava, da bi kakovostne surovine lahko ceneje dobili tudi kje drugje in naredili enako odlično jed, »a se nama zdi prav, da s svojim delom podpirava lokalno okolje in da s sodelovanjem in podpiranjem drug drugega ustvarjamo neko dodano vrednost regije«.

Hit je hrustljava tuhinjska postrv

In katera njuna jed s kamniškega območja, pripravljena iz lokalnih sestavin, je med gosti še posebej priljubljena? Mojca Potočnik, ki kreira jedi, izstreli, da je to hrustljava tuhinjska postrv. Gre za file postrvi, ki ga panirajo v bučnih semenih, polenti in drobtinicah, položijo na domači kruh ter postrežejo s svežo blitvo in zeliščnim namazom.

Povpraševanje po domačih izdelkih narašča

Danica Strajnar s kmetije Pr'Anžič, ki je najbolj znana po špargljih in kruhu, z nekaterimi lokalnimi gostinci sodeluje že dobrih pet let. Prodaja jim predvsem doma pečen kmečki kruh in tudi druge dobrote. »Gostinci se še vedno premalo odločajo za lokalne izdelke. Razlog je predvsem v ceni, s katero kmetje žal ne moremo konkurirati trgovcem,« je povedala Strajnarjeva in dodala, da je za dober in visokokakovosten kruh potrebnega veliko časa, dela in kakovostnih osnovnih sestavin, kar se pozna pri končni ceni.

V ponudbi imajo pšenični, ajdov, rženi, pirin, polnozrnati s semeni in čebulni kruh, približno deset vrst pekovskega peciva in tudi »reees odlične krofe in buhteljne«. Kot je povedala sogovornica, je vse narejeno brez barvil in aditivov, iz slovenske moke ter pečeno v peči, kurjeni na drva. Zato ni čudno, da vsako leto zaznavajo večje povpraševanje po domačih izdelkih.

Težavi sta majhna količina in visoka cena

Helena Kropivšek s kmetije Pr' Gabršk iz Češnjic pri Tuhinju pa z gostinci sodeluje občasno, predvsem kadar pripravljajo posebne dogodke. Dobavljajo jim poltrdi sir trnič, skuto, sir za žar in jogurt. Kot je povedala, je pri dolgoročnem naročanju oziroma stalni dobavi običajno težava v količini, ki ni vedno na voljo, in višji ceni, ki jo imajo domači izdelki. »Delno se poskusimo prilagoditi, sicer pa je bolj smiselno pridelke prodajati prek drugih kanalov,« je povedala Kropivškova. »Nekateri gostinci in njihovi gostje pač niso vajeni višjih cen domačih izdelkov in jih to odvrne.«



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Članki
Članki Zakaj kmetje nočejo graditi rastlinjakov in se odpovedujejo nepovratnim sredstvom 4

Občine že imajo možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo, ministrstvo za okolje...

AGROBIZ
(intervju) Hiša Franko nabavlja živila pri več kot sto manjših lokalnih pridelovalcih

Z Majo Pak, direktorico Slovenske turistične organizacije (STO), smo se pogovarjali o prizadevanjih, da bi Slovenija v prihodnjih letih...

AGROBIZ
Dež ni le zoprn – podražil nam bo življenje! Kaj nam je že, kaj nam bo še? 3

»Gledamo simptome naravne katastrofe,« trenutne razmere v poljedeljstvu opiše šef koprske zadruge Agraria.

AGROBIZ
Novice
Novice Recept za uspeh najboljše turistične kmetije v Evropi

Po izboru bralcev Guardianovega spletnega portala je bila ekološka turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti izbrana za najboljšo...

AGROBIZ
Načrt: za naložbe v turizem na podeželju 10 milijonov evrov subvencij

Kmetijsko ministrstvo želi s spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti na kmetijah krepiti podjetništvo ter s tem ohranjati in ustvarjati nova...

AGROBIZ
Tako so Kobariški muzej, Mlekarna Planika in Fundacija Pot miru skupaj ustvarili butično doživetje

Pripoved vojaka s soške fronte je čisto nova oblika doživetja, ki v dolino reke Soče uvaja ekskluzivno petzvezdično ponudbo. Produkt...

AGROBIZ
Novice
Novice Kaj mora turistična kmetija ponuditi svojim gostom za najvišjo oceno na Tripadvisorju?

Ekološka idila na Pohorju, ki deluje skladno s filozofijo samooskrbe in ekološke pridelave, ponuja gostom celostno izkušnjo življenja v...

AGROBIZ
Ob Bloškem jezeru glamping povezuje tradicijo z najnovejšimi trendi v turizmu

Ponudba ob jezercu na Bloški planoti dokazuje, kako je mogoče z vztrajnostjo ustvariti edinstveno ponudbo.