Vinski turizem je več kot šank ali dobro obložena miza

»Odnos do trajnostnega vinskega turizma smo novembra lani raziskali med 1.579 vinskimi kletmi iz več kot 40 držav z vsega sveta. V raziskavi je sodelovalo tudi skoraj 20 vinarjev iz Slovenije,« je konec novembra na webinarju o trajnostnem turizmu povedal Gergely Szolnoki z Inštituta za menedžment vina in pijač Univerze v Geisenheimu.

Trajnostni vinski turizem že ponujajo v Italiji in Španiji

Več kot 90 odstotkom vinarjev, ki so sodelovali v raziskavi, je trajnost pomembna ali zelo pomembna. Dobra tretjina vinarjev, pretežno iz Italije in Španije, je ocenila, da že ponujajo trajnostni vinski turizem, dobrih 60 odstotkov anketiranih pa je odgovorilo, da je vinski turizem, ki ga ponujajo, »delno trajnosten«.

Vinarjem se zdi vinski turizem zelo pomemben za trajnostni razvoj njihove kleti, manj vinarjev pa je ocenilo, da se njihova proizvodnja vina že v večji meri prekriva s trajnostnim vinskim turizmom. »Trajnostni vinski turizem je multidisciplinaren koncept, vsi deli vinogradništva in vinske kleti morajo postati trajnostni,« poudarja Szolnoki.

Najpomembnejši se vinarjem zdi okoljski vidik trajnostnega vinskega turizma, precej pomembna pa sta tudi okoljski in družbeni vidik. »Že deset let, raziskujemo trajnost v vinskih kleteh, v vsaki raziskavi je okoljski vidik trajnosti izstopal kot najpomembnejši, v lanski raziskavi pa so vinarji tudi druga dva vidika ocenili kot precej pomembna,« opaža Szolnoki.

Učinkoviti okoljski, družbeni in ekonomski ukrepi

Biodiverziteta, uporaba regionalnih izdelkov, varčna raba energije in ekološka pridelava so za vinarje najbolj učinkoviti okoljski ukrepi pri trajnostnem vinskem turizmu. Med najbolj učinkovitimi ekonomskimi ukrepi so največkrat omenili dolgoročno strategijo, vinski turizem ter nove tehnologije v pridelavi grozdja in vina. Najbolj učinkoviti družbeni ukrepi pri trajnostnem vinskem turizmu pa so odprt in iskren odnos z zaposlenimi, sodelovanje z regionalnimi ponudniki in podjetji, spoštovanje delovne zakonodaje in človekovih pravic ter merjenje zadovoljstva gostov. »Pri ovrednotenju najučinkovitejših družbenih ukrepov smo opazili velike razlike med državami,« je komentiral Szolnoki.

Po korakih do trajnostnega vinskega turizma

Na koncu raziskave so vinarje prosili, da povedo, kaj jih motivira za trajnostni vinski turizem in kaj ovira tak turizem. »S trajnostnim vinskim turizmom vinar gradi zaupanje in ugled v očeh gostov, poveča zadovoljstvo gostov in pokaže družbeno odgovornost svoje kleti. Ti cilji motivirajo vinarje za trajnostni vinski turizem. Pomanjkanje finančnih virov, turistične infrastrukture, kadrov ter informacij in smernic pa so glavne ovire za razvoj trajnostnega vinskega turizma,« razlaga Gergely Szolnoki. Vinarjem svetuje, da trajnostni vinski turizem razvijejo po korakih. Tako da na primer začnejo z varčno porabo energije, vode …

Bi obiskali vinski muzej?

Kako dober vinski turizem imamo v Sloveniji in kako postaja trajnosten, sta v zanimivem pogovoru ugotavljala najboljši sommelier v Sloveniji Valentin Bufolin in Aleš Gačnik s Centra za gastronomijo in kulturo vina fakultete za turistične študije Turistica v Portorožu. Vinski turizem je obiskovanje vinogradov, vinskih kleti, vinskih festivalov in vinskih dogodkov, kjer je glavni motiv za obisk okušanje vina in doživljanje lastnosti vinske regije. Vinski turizem je več kot šank ali dobro obložena miza s pijačo in jedačo.

»Večina ljudi ob vinskem turizmu najprej pomisli na vinske turistične ceste, ki jih imamo v Sloveniji veliko, kar 20, a številne med njimi sploh niso zaživele. K vinskemu turizmu sodijo tudi ogledu in pokušnje v vinskih kleteh, ogled vinogradov ali vinogradniške krajine. Na Unescovem seznamu zaščitene kulturne dediščine so cele regije, na primer Toscana, Champagna in Piemont. V Sloveniji imamo več kot 500 dogodkov, ki se dotikajo vina. Nimamo pa dovolj vinskih trgovin in vinskih barov. Vsaka resna vinska regija ima svoj vinski muzej, v Sloveniji ga nimamo kljub večstoletni tradiciji vinogradništva in vinarstva,« je priložnosti za razvoj vinskega turizma nakazal Aleš Gačnik. Oba z Bufolinom sta poudarila, da nam manjka strategija za dolgoročni razvoj trajnostnega vinskega turizma v Sloveniji.

Vinski turizem je svetovni pojav, ki se trži lokalno

»Pri nas se je vinski turizem začel nekaj desetletij pozneje kot v Italiji in Avstriji,« je spomnil Valentin Bufolin. »Zametki vinskega turizma so se začeli sredi 19. stoletja, ko je z razmahom železnice vino postalo eden glavnih motivov za potovanja z vlaki po Evropi,« je poudaril Gačnik. Danes je vinski turizem svetovni fenomen, ki se trži lokalno.

»V novem vinskem svetu, kamor sodi Južna Afrika, ZDA in Nova Zelandija, je vinski turizem glavni del nacionalnega turizma. V dolini Napa v Kalifornijo so pri turizmu šli prek vseh meja. Nevarnost je, da bi vinski turizem 'pojedel' vinogradništvo in vinarstvo v Napi. Še vedno je ogled Nape nepogrešljiva izkušnja za vsakega raziskovalca vinskega turizma. Že pred 30 leti so organizirali polete z baloni čez vinograde, vinski turizem gradijo na atrakcijah, a to ni pravi recept tudi za stari vinski svet, kamor sodi Evropa. V Evropi so priložnosti za razvoj vinskega turizma drugje, v večstoletni tradiciji vinogradništva in vinarstva.« opozarja Aleš Gačnik.

Vinski turizem tudi v mestih, ne le na podeželju